- S predsednikom Josipovićem in premierjem Milanovićem sem se pogovarjal zelo odprto in dobil zagotovila, da Hrvaška dela vse, da bi izpolnila svoje obveznosti do mednarodnega sodišča, bo na novinarski konferenci v teh spomladanskih dneh leta 2016 dejal glavni tožilec haaškega sodišča, vsaka mišica na obrazu pa bo pričala o velikanskem naporu, ki ga vlaga v to, da bi obrzdal svoj bes. Strinjali smo se, da morajo tisti, ki so zagrešili najstrašnejše zločine proti človeštvu, odgovarjati pred sodiščem, ne glede na svoj položaj in priljubljenost med ljudmi. Hrvaškim oblastem sem predstavil podatke, do katerih so prišli naši preiskovalci, in jih spomnil, da so nas ne tako dolgo nazaj tudi srbski politiki prepričevali, da ne vedo, kje je Ratko Mladić, in da tudi on nikoli ne bi bil izročen in obsojen na dosmrtno ječo, če bi se pravica ravnala po priljubljenosti nekoga med ljudstvom.

- Naše pravosodje, policija in obveščevalne službe bodo zelo resno proučili podatke, ki smo jih dobili od haaškega tožilstva, bo dejal predsednik Ivo Josipović, vidno zardel v obraz. Gospodu tožilcu sem prenesel mnenje velike večine Hrvatov, da sta izsleditev in aretacija najbolj iskanega haaškega obtoženca obveznost, ki jo prevzema Hrvaška v prvi vrsti zaradi sebe in lastnega soočenja s storjenimi zločini, šele nato zaradi odprave suspenza pristopne pogodbe in prizadevanj za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

- Če so informacije, ki smo jih dobili, točne, je na koncu dodal premier Milanović, in če se nekdanji papež zares nahaja na ozemlju Republike Hrvaške, bo aretiran in poslan v Haag v najkrajšem času.

Tako bo torej končal Joseph Alois Ratzinger, profesor dogmatike in fundamentalne teologije, nekdanji vrhovni poveljnik Katoliške cerkve, po poveljniški odgovornosti obtožen prikrivanja nekaj tisoč dokumentiranih primerov spolne zlorabe otrok in mladoletnikov v največjem in najbolj spektakularnem sojenju tisočletja.

Kolesje, bodo jutri pisali zgodovinarji, se je obrnilo s papeževim obiskom v Veliki Britaniji leta 2010, ko sta slavni evolucijski biolog Richard Dawkins in publicist Christopher Hitchens od britanske policije zahtevala njegovo aretacijo zaradi "sistematičnega prikrivanja pedofilije in spolnega zlorabljanja otrok s strani duhovščine", dokazanega z vatikansko korespondenco v primeru ameriškega duhovnika in pedofila Stephena Kiesla iz leta 1985. Zahteva za izključitev častitega Stephena iz Cerkve je bila takrat zavrnjena z obrazložitvijo Vatikana, da bi to lahko "škodilo univerzalni katoliški Cerkvi", ki jo je podpisal tedanji prefekt Kongregacije za nauk vere - Joseph Ratzinger.

Že leta 2011 se je s tožbo proti Cerkvi dvignila tudi skupina osemdesetih belgijskih državljanov, ki so jih v otroštvu duhovniki spolno zlorabili, in dokazovala, da je Vatikan vedel za pedofilijo v belgijskih župnijah. V letih, ki prihajajo, se bo Dawkinsu, Hitchensu in posiljenim Belgijcem pridružilo na stotine, tisoče in desettisoče ljudi, ki bodo pričali o pošastnem zločinu prikrivanja množičnega posiljevanja in zlorabljanja otrok v cerkvah po vsem svetu, in zlati stolp se bo zrušil - leta 2016 ali leta 2026, saj je vseeno. Mednarodno sodišče bo vložilo obtožnico za zločine proti človeštvu, Sveti oče bo izgubil diplomatsko imuniteto, saj vatikanska država ni članica ZN, in papež Benedikt XVI. bo nekega dne kot kafra izginil iz svojih soban. Ko bo italijanska policija pridrvela do vrat Apostolske palače in razorožila švicarsko gardo, bo Joseph Alois Ratzinger že daleč daleč. Pravzaprav niti ne tako daleč: na drugi strani Jadranske mlake, v mali državici Hrvaški, kjer svoje duhovnike pedofile varujejo in skrivajo tako kot Srbi Ratka Mladića.

Leta bodo novinarji tavali po hrvaških krajih, kamor nihče ne zaide, in iskali pobeglega papeža, srečevali se bodo z namrgodenimi kmeti, ki nikoli niso slišali za tega, kako ste rekli, Ratzingerja, vsake toliko se bodo v svetovnih medijih pojavljale senzacionalne novice, da so ga prepoznali v Kljacih v Dalmatinski Zagori, kjer je od nedavnega župnik cerkve svetega Ilije starejši duhovnik z močnim nemškim naglasom, drugi bodo prisegali, da so ga videli v domu za ostarele v bližini Zagreba, kjer vodi dramski krožek, tretji, da si je pustil rasti dolge sive lase in brado in kot zdraviteljski guru organizira seminarje v Novem Zagrebu.

Po hrvaških vaseh bogu za hrbtom bodo križarili policijski džipi in preiskovali kleti, hleve in samostane, raziskave javnega mnenja bodo pokazale, da 93 odstotkov Hrvatov ne bi prijavilo Ratzingerja niti za petdeset milijonov evrov nagrade, ki jo je razpisal Interpol, hrvaški politiki bodo ritualno ob vsakem obisku kakega visokega evropskega diplomata obljubljali aretacijo, svojo pomoč in bogate izkušnje bodo hrvaškim kolegom ponujali policisti iz Srbije, osemindvajsete članice EU, Hrvaška pa bo še naprej životarila v čakalnici EU.

Vse dokler ne bo nekega dne hrvaški predsednik na izredni tiskovni konferenci pred nekaj sto novinarji z vsega sveta sporočil, da je bil zjutraj ob 5.30 aretiran hišnik otroškega vrtca Bambi v Mrduši Donji, starejša oseba moškega spola, za katero utemeljeno sumijo, da je Joseph Alois Ratzinger.

Nakar bo Hrvaški ostala samo še obveznost izročitve zloglasnega vojnega zločinca Georgea W. Busha.