Več kot desetletje je, odkar smo s podporo tedaj še ministrstva za zdravstvo, Mestne občine Ljubljana in Soroševega Open Society Institute začeli projekt znanstvenega preučevanja farmakologije ibogaina. Projekt raste, v letih od 2005 do 2008 je bil sofinanciran s strani Agencije za raziskave Republike Slovenije (ARRS) in se danes lahko pohvali z objavami v mednarodnih znanstvenih revijah, vabljenimi predavanji v tujini in mednarodnimi sodelovanji.
Iz projekta je zrasel OMI Inštut, zavod za antropološko medicino, ki raziskovalno povezuje Medicinsko fakulteto, Biotehniško fakulteto in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani ter univerzi v Montpellieru in Beogradu. V strokovnem pogledu pa je poleg drugih evropskih centrov tudi naša skupina partner pri European Ibogaine Project, katerega cilj je izvedba kliničnih testiranj ibogaina kot zdravila za odvisnost.
Glede slednjega smo k sodelovanju povabili CZOPD, vendar že več kot pol leta zaman čakamo na napovedani sestanek. Neutemeljeno preziranje pa se nadaljuje tudi na 3. slovenski konferenci o odvisnosti, ki je ravnokar potekala v Cankarjevem domu in se promovira kot celovita in pregledna glede domačih dosežkov in raziskav z dotičnega področja. Neimenovani programski odbor nam je zelo na kratko zaprl vrata s suhoparno in nestrokovno obrazložitvijo, da naš predlagani prispevek z naslovom Ibogain in metabolna plastičnost "ni primeren za objavo".
Ob dodatni argumentaciji o potrebnosti in aktualnosti predavanja za strokovno javnost glede prednosti, kot tudi slabosti in možnih tveganj pri uporabi ibogaina ter priložitvi mnenja Medicinske fakultete in Fakultete za farmacijo o javnem interesu za nadaljevanje raziskav smo zaprosili za ponovni razmislek glede uvrstitve v program konference. Odgovora nismo prejeli. Organizator konference pa je SEEA NET - mreža programov obravnave odvisnosti, katere predsednik je mag. Kastelic.
Izražamo globoko zaskrbljenost zaradi malomarnega odnosa nacionalnega koordinatorja do slovenskih univerzitetnih prizadevanj, ki kaže tudi znake nestrokovne pristranskosti in namernega zaviranja našega delovanja v smeri osebnega in javnega zdravja na področju odvisnosti.
Gre namreč za to, da v terapevtski praksi ibogain preko sprememb v izražanju genov omogoči povrnitev zaradi drog spremenjenega metabolizma v prvotno stanje in tako odstrani vzroke za ponavljajoč se odvisniški vedenjski vzorec. Za razliko od substitucije deluje v enkratnem odmerku. Nezadovoljstvo številnih zasvojencev z dvoumnimi uspehi medicinskega modela nadomestnega zdravljenja ter ogromna želja po trajni osvoboditvi iz zanke drog, po drugi strani pa pasivnost javnega zdravstva glede pobud za registracijo uporabe ibogaina v medicinskem okolju rezultirajo v naraščajoči samoiniciativnosti in laičnih tretmajih, ki pa niso brez tveganj. Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog kot predstavnik javnega zdravstva tako zaradi svoje ignorance nosi objektivno odgovornost za potencialne zaplete, saj nam je vsem odrekel možnost pretoka informacij, ki so pomembne tudi z vidika varnosti.
Želeli bi, da slovensko zdravstvo ponudi sodelovanje pri zagotavljanju kvalitete in varnosti postopkov uporabe ibogaina zasvojencem, ki se s kroničnostjo svoje motnje ne strinjajo in bi se glede postopka svoje telesne, psihološke, socialne ali duhovne dekontaminacije radi svobodno odločali. Naša vizija namreč je, da k obravnavi odvisnosti pristopimo konstruktivno v smislu raznolikih, uporabniku prilagojenih pristopov, ki se nikakor ne izključujejo, ampak dopolnjujejo s skupnim ciljem - ozdraviti odvisnost.
Vnaprej hvala in lep pozdrav,
Roman Paškulin, dr. med., OMI Inštitut, zavod za antropološko medicino
