Vprašanje, ali ob znanih tragedijah ljudi, ki so svoja leta in zdravje pustili v Sloveniji, sploh še kdo čuti kaj človeškega, je več kot samo trkanje na našo vest. Je vprašanje ponosa države, ki dopušča, da se to dogaja - še več, celo sama dela tako, da ne spoštuje zakonov.

Smo padli res tako globoko, da so nam več neke "bonitetne ocene", ki jih daje tuji kapital naši državi, kot osnovno človeško dostojanstvo? In če po sedanji vladi pada vse povprek in so za kritiko njenega dela tudi politikantske računice, ji ne gre oprostiti, da je zanemarila ureditev očitnih krivic. In če nas je lahko rešila neznosnega in nehumanega bremena izbrisanih, čemu je gledala stran, ko so delavske pravice padale vse globlje v žrela nenasitnih pogoltnežev? Se je zbala za svoje varovance in njihovo bogastvo?

Izguba zaupanja v vlado, parlament, sodstvo in večino političnih institucij se ni zgodila od danes do jutri. Neodločnost vseh po vrsti nas je bolj in bolj zapletala v nerazvozljiv klopčič težav. Kakorkoli vzamemo, ne potrebujemo nobenega izrednega stanja, nobenih drugih republik, nobenih kravjih kupčij med političnimi strankami. Imamo polna ušesa iskanja "strateških partnerjev" za podjetja, ki so jih znani posamezniki spravili na kant! Pa se kdo spomni, da bi jim kar po hitrem postopku pobrali nagrabljeno in, recimo, za nameček premoženje še prodali na dražbi? Seveda tega ne more spraviti v življenje ogoljufani delavec, ki mu (tudi!) država ni plačevala prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

In če bi vlada hotela iz tega kotla, bi morala začeti najprej pri sebi. In kdo naj jo k temu prisili? Tu je krasna priložnost za sindikate! Naj pridejo na dan z zahtevo, da ministrom po poteku mandata na pripada nobeno denarno nadomestilo. Naj uveljavijo svojo moč za razveljavitev kolektivnih pogodb, ki omogočajo nerazumna izplačila tistim, katerih izgube pokrivajo delavci z minimalnimi dohodki. Kdaj bodo dregnili v dohodke poslancev, kot so si jih določili sami, in zahtevali, da po izteku mandata dobijo knjižico, kot jih dobivajo gradbeni delavci? Ali kdo od politikov sploh ve, koliko hude krvi med ljudmi povzročajo prav ti primeri? Seveda bo za dosego tega treba kaj več kot samo pogajanja v vladnih sobanah in srebanje kavic! Recimo: vsi dogovori naj potekajo v samskih domovih, iz katerih izganjajo delavce. Zbiranje podpisov za referendum pa naj sindikalni voditelji zamenjajo s svojimi gladovnimi stavkami (Gandi!) - zna biti učinkovito in zagotovo ceneje!

Šele potem pa bi prišla s svojimi ukrepi na vrsti vlada in parlament. Varčevanje (letos 400 milijonov!) in neprijetne spremembe se zdijo neizbežni. Ko bi ljudje videli, da vlada in parlament (četudi pod pritiskom sindikatov oziroma javnosti) delita krizne čase z njimi, bi bili dovzetnejši za zategovanje pasu in vse, kar jih hudega še čaka. S premišljenimi in izključno v skupno dobro usmerjenimi ukrepi bi "oblast" nato korak za korakom vnovič pridobivala kredibilnost.

Zaostrene socialne razmere kar kličejo po prisotnosti civilne družbe. Vendar take, ki ne bo v službi strank, ampak bo znala posegati v vse strukture. V spominu imam predlog, da bi se število poslancev v slovenskem parlamentu prepolovilo - lep primer, ki bi najverjetneje doživel odobravanje volilcev in hudo nasprotovanje tistih, ki se že vidijo v poslanskih klopeh. Pa naj kdo iz civilne družbe pogumno izračuna, koliko (kot radi rečemo) davkoplačevalskega denarja bi prihranili. Kdo, če ne civilna družba, lahko zahteva, da predlagatelj referenduma pokrije milijonske stroške, če se glasovanja udeleži manj kot polovica volilnih upravičencev. Bi se kaj hitro ohladile razgrete glave političnih demagogov, ki sedaj zapravljajo naš denar in s svojim pojavljanjem v medijih odvračajo ljudi od spoštovanja politike.

Nizka volilna udeležba je najizrazitejši znak, kako nemočne se počutijo ljudje. Občutka nemoči pred dvajsetimi leti ni bilo. Vsak od nas ima svojo razlago, zakaj in kdo je za to kriv.

Vendar: izživljati se nad tem pomeni izgubljati dragocen ustvarjalni potencial, ki ga še kako potrebujemo na mnogih drugih področjih.

Marko Demšar, Ljubljana