Srbija, Makedonija in Črna gora so odpravo vizumov za vstop v schengen dočakale decembra 2009, približno leto pozneje, novembra lani, pa je EU vizumsko obveznost odpravila še za Bosno in Hercegovino ter Albanijo.
Belgija je na problem bistvenega povečanja prošenj za azil iz držav na Zahodnem Balkanu prvič opozorila že januarja lani, takoj po odpravi vizumov za prve tri države na Zahodnem Balkanu. Na to vseskozi opozarja tudi Švedska.
Belgijski minister za migracije Melchior Wathelet je danes ob prihodu na zasedanje notranjih ministrov EU povedal, da ima Belgija še vedno težave s povečanim številom prošenj za azil. Pojasnil je, da je manj kot odstotek prosilcev upravičenih do azila.
Belgijski minister je ob tem opozoril, da ne bo zelo dobro za Srbijo, še manj pa za Makedonijo, če se številke prosilcev za azil ne bodo izboljšale. Ob tem je tudi posvaril, da tveganje ponovne uvedbe vizumov seveda obstaja.
Srbija sicer po prijetju in izročitvi nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića oktobra pričakuje status kandidatke za članstvo v EU, spomladi pa začetek pristopnih pogajanj z EU.
Makedonija pa je v slepi ulici zaradi spora z Grčijo glede imena in notranjih problemov ter še vedno zaman čaka na začetek pogajanj z EU, čeprav je status kandidatke dobila že decembra 2005.
Evropska komisija bo sicer danes predstavila ugotovitve na podlagi mehanizma spremljanja izvajanja vizumske liberalizacije v državah Zahodnega Balkana, ki je bil vzpostavljen po vizumski liberalizaciji za BiH in Albanijo.
Poleg tega bodo ministri danes govorili o predlogu vzpostavitve mehanizma suspenza vizumske liberalizacije za tretje države, tudi z Zahodnega Balkana, v primeru večjih zlorab režima. Povod zanj je bilo prav povečanje prošenj za azil iz nekaterih držav Balkana v članicah unije.
