Sedeminšestdesetletni Švicar velja za enega bolj zgovornih ljudi v smučarski karavani. To je dokazal tudi, ko se je na terasi kavarne v Portorožu usedel na stol s pogledom na morje in s svojo nepogrešljivo spremljevalko (cigareto) v roki odgovarjal na vprašanja slovenske sedme sile.

Kakšna je prihodnost majhnih smučarskih držav, kot je Slovenija?

Slovenija ni majhna država. Če primerjate uspehe s številom prebivalcev, boste ugotovili, da je Slovenija velika smučarska država. Manjše države so Senegal, Mongolija in podobne. Tudi te so aktivne, a seveda ne spadajo na najvišjo tekmovalno raven.

Toda Slovenija je majhna država, ko je govora o denarju. Slovenska smučarska zveza ima velike finančne težave. Ste zaskrbljeni, ko slišite tovrstne novice?

Seveda. Zaskrbljeni smo za vsako državo, ki ima finančne težave. Organizacija tekem za svetovni pokal je vse dražja.

Kako lahko pomaga FIS državam, ki jih tarejo finančne težave?

Imamo sistem, ki bolj ali manj vse prihodke od svetovnih prvenstev in olimpijskih iger prelije v proračune nacionalnih zvez. Ta podpora je odvisna od števila tekmovalcev določene države na zadnjem svetovnem prvenstvu. Slovenija bo dobila svoj delež, tako kot vsi ostali.

Velike države si želijo gostiti vse več tekem, medtem ko prihajajo nove z vzhoda Evrope, ki gradijo smučarska središča in si obetajo, da bodo gostila tekme. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Na vzhodu je nekaj novih držav, ki si želijo gostiti tekme. Veliko so investirale, predvsem v alpskem smučanju in smučarskih skokih. Prav tako imajo mlade ekipe, ki bodo uspešne v naslednjih letih. Državam iz srednje Evrope to ni najbolj všeč, toda smo svetovna smučarska zveza in se moramo tako tudi obnašati. Nekaterim državam bomo morali odvzeti tekme in jih dati drugim. Nekaj podobnega se je s prihodom Banskega v Bolgariji v alpskem smučanju že zgodilo. Ne smemo pozabiti niti na Soči, pa Kazahstan, Kirgizistan, Madžarsko in Belorusijo. Moramo biti veseli, da se te države razvijajo. Žal imamo na voljo zgolj določeno število koncev tednov, ko je možno prirejati tekme. Napaka je bila pri tem narejena že davno, ko je papež Gregor v 16. stoletju v gregorijanski koledar vključil le toliko koncev tedna, kot jih je.

Kaj bo glavni kriterij, ko boste nekaterim državam odvzeli tekme?

Novim državam lahko ponudimo priložnost le tako, da kakšno tekmo odvzamemo tistim, ki jih imajo veliko. Avstrija in Švica imata ogromno tekem. Potrebna bo rotacija, da bodo nekatere tekme v teh dveh državah le na vsaki dve leti. To je edina rešitev. Težave s termini so v alpskem smučanju in smučarskih skokih, medtem ko imamo v smučarskem teku še nekaj možnosti za dodatne prireditelje.

Bo kriterij tudi število gledalcev na tekmah?

Če je ob progi 50.000 gledalcev, je lepo, a še bolj pomembni so milijoni ljudi pred televizijskimi zasloni. Sloveniji se ni potrebno ničesar bati, saj nimate tako veliko tekem, da bi vam lahko kakšno odvzeli.

V alpskem smučanju je urnik tekmovanj natrpan. Ste zaskrbljeni, ker so smučarji - predvsem tisti, ki nastopajo v vseh disciplinah - vse bolj iztrošeni?

Pred leti smo skušali zmanjšati število tekem, a so tekmovalci ostro protestirali. Prav gotovo so poškodbe in utrujenost športnikov določena težava. Toda naloga FIS ni, da omejuje smučarje, ampak da jim ponudi možnost za tekmovanje.

Se bojite, da bo priljubljenost smučanja v prihodnjih letih še bolj upadla?

Seveda. Smučanje je star šport, ki v globalnem pogledu izgublja priljubljenost. Mlade ljudi zanimajo tudi številni drugi športi. Zato smo organizirali promocijske aktivnosti, s katerimi skušamo otroke pripeljati na sneg. Mladi vse več sedijo pred računalniki, gibajo pa se vse manj. Tradicionalni športi, kot je smučanje, lahko to spremenijo. Otrokom skušamo pokazati, da je bolje iti v naravo, na sneg.

Pred leti ste dejali, da je eden glavnih razlogov za upadanje priljubljenosti vse večje število priseljencev v Evropo, ki da jih ta šport ne zanima. Ste še vedno tega mnenja?

Sem. V Švici živi vsaj dvajset odstotkov priseljencev, ki ne marajo snega. Starši pravijo otrokom: "Ne dotikajte se snega, ker je mrzel." V švicarskih šolah nimajo več smučarskih kampov, ker ni zanimanja med priseljenci. Trudimo se, da bi jim smučanje približali, predvsem v šolah.

Kaj ni vaše razmišljanje nestrpno?

Kje pa. To nima zveze z rasizmom. K nam prihajajo ljudje iz drugih koncev sveta, ki snega ne poznajo. Starši jih ne usmerjajo v smučanje. Razumem ljudi iz Šrilanke, da se bojijo snega. Na tem področju moramo nekaj narediti.

Ena pomembnejših tem je v alpskem smučanju povezana z varnostjo tekmovalcev. V zadnjih letih je bilo precej poškodb. Kaj namerava FIS narediti na tem področju?

Če bi vedeli, kako se lahko izognemo vsem nesrečam, bi to storili nemudoma. Mogoče so nekatere spremembe, povezane z opremo. Idej je na tisoče, o njih pa razmišljamo že vrsto let. Jasno je, da moramo v alpskem smučanju zmanjšati hitrost. To je relativno lahko storiti, kar pa še ni zagotovilo, da ne bo nesreč. Če na primer v smuku dodamo nekaj vrat, s katerimi zmanjšamo hitrost, je možno, da bo ravno zaradi tega prišlo do nesreč. V minuli sezoni smo imeli veliko srečo, kajti pri dekletih smo imeli le tri nekoliko večje nesreče, pri moških pa eno zelo hudo. Ne iščem izgovorov, ampak vse so bile posledica napak smučarjev. Potrebno je narediti vse za čim večjo varnost tekmovalcev in tekmovalk. Toda določeno tveganje pri alpskem smučanju bo vedno obstajalo. Možnost nesreč lahko zmanjšamo na nič le, če bi hitrost zmanjšali na nič.