"V Sloveniji imamo vsako leto kak primer težje črevesne okužbe zaradi enterohemoragične E. coli, saj je E.coli tretji najpogostejši povzročitelj črevesnih okužb pri nas, za campylobactrom in salmonelo," je v petek na tiskovni konferenci, posvečeni okužbam z E. coli, s katerimi se soočajo v Nemčiji, povedal Ivan Eržen, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Za sev bakterije, ki so ga izolirali pri obolelih v Nemčiji, ni znano, da bi že kdaj povzročil okužbo pri ljudeh. Najnovejši podatki kažejo, da ne gre za mutacijo bakterije, kot so sprva domnevali, ampak za običajne spremembe, ki so pri bakterijah pogoste - "a so se dejavniki združili tako nesrečno, da povzročajo hude težave", je povedal Eržen. Ni neobičajno, da bakterije, medtem ko menjavajo gostitelje, spreminjajo osnovne lastnosti.

Okužbo z enterohemoragično E.coli zdravijo podporno: pazijo, da je oseba dovolj hidrirana in da zaužije dovolj hrane, z antibiotiki pa je običajno ne zdravijo, saj lahko to celo pripomore k nastanku HUS, je povedal Eržen.

Kako se izognemo okužbam

"Prav vsak ima možnost, da se povsod okuži z mikroorganizmi, zato je pomembno, da se držimo osnovnih higienskih ukrepov, da ne bi prišlo do okužbe ali prenosa okužbe, če imamo opravka z okuženim živilom. Z doslednim spoštovanjem higienskih ukrepov se tej in drugim okužbam lahko izognemo," je povedal Eržen.

Vir okužb z E. coli je običajno hrana, predvsem meso in mleko. Čim bolj je hrana pripravljena, večja je verjetnost, da je prišlo do onesnaženja, ki se lahko pokaže kot okužba, je povedal Eržen. "Če je solata že oprana, je smiselno, da jo pred uporabo operemo še enkrat," je svetoval.

Damjana Frelih iz Zavoda RS za varovanje zdravja svetuje, da pri rokovanju z živili ravnamo tako, kot da je vsako živilo okuženo: potrebno ga je dobro termično obdelati, še posebej če gre za zamrznjeno meso, če uporabljate mleko iz mlekomatov, ki je sveže, pa ga je treba pred uporabo prekuhati. Vir črevesnih okužb so lahko tudi sveži sokovi. Zelenjavo in sadje je treba prati pod tekočo vodo, ne namakati. Tudi v domači kuhinji je treba paziti, da ne pride do stika med surovim in že pripravljenim živilom.

Pri rokovanju z živili je pomembna osebna higiena, zato si s toplo vodo in milom roke operemo vsakič, ko v roke vzamemo živilo.

Zdravstvena inšpekcija, ki bdi nad varnostjo živil v obratih javne prehrane, je v petih letih v obratih javne prehrane okužbo z E. coli preverjala s 3600 vzorci; od teh jih je bilo deset pozitivnih. "Okužba z E. coli je znak slabe higiene," je povedala glavna zdravstvena inšpektorica Dunja Sever. Najpogosteje so jo našli v vnaprej pripravljeni solati, delikatesnih živilih, slaščicah in ledu za pripravo pijač.

Zelo obstojna bakterija

Pri odkrivanju povzročitelja črevesnih okužb imajo več ali manj sreče, je povedal Eržen. "Veliko so jo na primer imeli pred leti v ZDA, ko so ugotavljali, kaj povzroča črevesne okužbe po vsej državi in so krivca našli v paradižniku, ki so ga dajali v sendviče, ki so jih prodajali na bencinskih črpalkah."

Posebnost enterohemoragične E.coli je, da je zelo obstojna in da je potrebno zelo malo klic, da pride do okužbe. Je zelo odporna in lahko preživi več tednov, literatura navaja tudi več let, je povedala Damjana Frelih. Bakterija se na okuženem živilu razmnožuje; razmnožuje se lahko celo pri temperaturi 2 stopinji Celzija, kar je nižja temperatura, kot je običajno v hladilniku, "tako da s hranjenjem živil v hladilniku razmnoževanja bakterije ne bomo preprečili", je povedala Frelihova. Razmnožuje se tudi pri 47 stopinjah Celzija, optimalna temperatura je 37 stopinj Celzija. Razmnožuje se tudi v kislem okolju, tako da je kis ne uniči. Jo pa uniči že pasterizacija, saj ta bakterija ne tvori spor.