Zmaga v takšni množici tekačic je zagotovo nekaj posebnega

Da, zares. Udeležba se dviga vsako leto, zares gre za velikansko množico. Lepo je zmagati in s tem namenom sem tudi prišla. Ni me bilo le na prvem teku, potem pa sem vedno zmagala. Naj je bilo to na pet, deset in enkrat na petnajst kilometrov. Postavila sem tudi najboljše čase na progah. Štirideset sekund naskoka se mi ne zdi veliko. Zanimivo pa, da tekmic tik za seboj sploh ne poznam.

Letos vas je bilo tekačic na največjem ženskem teku, ki jih v tujini že dolgo poznajo v več različicah, še več. Ali se je bilo težko znajti v taki gneči?

Startala sem iz prve vrste in takoj potegnila prav zaradi tega. Tekla sem v svojem ritmu, tudi za dober test pred naslednjimi tekmami. Razgibana trasa mi je zelo všeč. Ni bila lahka, saj je bilo vmes zagotovo dva kilometra klanca. Bolj zanimivo je bilo v cilju, ko zaradi hkratnega prihoda v cilj s tekačicami s polovične razdalje niso niti opazili, da sem že na cilju. Na gnečo so bolj opozarjale moje kolegice. Vse večjo udeležbo na teku je zagotovo lepo videti. Vse več žensk teče, morda bi moralo biti več podobnih prireditev.

Junija vas čaka naporen tekmovalni koledar, saj bo naslednji teden državno prvenstvo v gorskih tekih na Ratitovec, teden pozneje pa še osmo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu na domačih tleh na pobočju bohinjsko-tolminskih gora in Baške Grape, kjer boste nosili glavno breme reprezentance?

Ratitovec? Seveda grem. Je tudi izbirna tekma za evropsko prvenstvo. Na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu doslej še nisem nastopila, konkurence ne poznam. Dolgi teki mi sicer ne delajo težav, vedno pridobivam na koncu. Posebnih pričakovanj pa nimam. Vedno ko sem imela večje cilje, sem tek po pravilu zapuščala razočarana.