Lavre je dejal, da se je bolnik v bolnišnici oglasil zaradi krvave driske in visoke vročine, prvi test pa je pokazal na prisotnost bakterije E.Coli. Zdaj v slovenjgraški bolnišnici čakajo še na morebitno potrditev okužbe s strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ki naj bi o svojih ugotovitvah bolnišnico obvestil v ponedeljek.

Bolnik je bil po Lavretovih pojasnilih vseskozi v Sloveniji, zato po njegovi oceni ni možnosti, da bi se z bakterijo okužil npr. v Nemčiji, kjer so zabeležili več kot 1600 primerov okužb in več smrtnih žrtev.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so za STA pojasnili, da še ni jasno, ali je bil slovenjgraški bolnik okužen z nevarnim sevom E.Coli, znano pa bo predvidoma v ponedeljek.

Obstaja namreč več različnih sevov bakterije E.Coli, ki je sicer v okolju zelo razširjena. V Sloveniji tako po podatkih IVZ letno zboli za E.Coli več bolnikov. Nekateri sevi so za človeka neškodljivi, nekateri pa lahko povzročijo različna obolenja.

Sev bakterije E.Coli, katerega primere so po podatkih IVZ zabeležili v Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, na Danskem, Švedskem in Nizozemskem, je nenterohemoragična E.coli, ki tvori toksine.

Značilni znaki bolezni pri okužbi so driska, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura

Značilni bolezenski znaki pri okužbi z tega seva E.Coli so driska, pogosto krvava, bolečine v trebuhu, lahko nekoliko povišana telesna temperatura. V večini primerov je bolezen blaga in v tednu dni mine sama od sebe, je navedeno na spletni strani IVZ.

Pri približno 15 odstotka otrok, ki so okuženi s tem sevom bakterije, pa se pojavi hud zaplet v obliki hemolitično uremičnega sindroma, pri katerem so prizadete predvsem ledvice. Pri odraslih je delež tega zapleta veliko manjši, vendar pa je v tem izbruhu večina obolelih odraslih, od tega več kot dve tretjini žensk.

Prenos okužbe na človeka je možen z okuženo hrano ali vodo, preko stika z živalmi, možen je tudi neposreden prenos z dotikom med ljudmi. Kot sumljivo živilo v izbruhih so bile pogosto navedene surovo mleko in sir, goveje meso, različne vrste sveže zelenjave, nepasterizirani sadni sokovi.

Za preprečevanje okužb z enterohemoragično E. coli je ključnega pomena ustrezna higiena - temeljito umivanje rok, temeljito pranje svežega sadja in zelenjave še preden jo olupimo, uživanje le dobro prepečenih, kuhanih ali pasteriziranih živil, meso mora tudi v notranjosti doseči 70 stopinj Celzija, mleko vedno prekuhamo, izogibamo se uživanju nepasteriziranih sokov, je navedeno na spletni strani IVZ.