Nekdanji minister za notranje zadeve Igor Bavčar je uvodoma pojasnil, da je bila kriza jugoslovanskega gospodarstva povod za dogajanje v Sloveniji, saj je slednja takrat "zdrsnila v državno povprečje". Kriza je hkrati pripomogla k nekaj lažji gospodarski osamosvojitvi, saj so se mnoga slovenska podjetja že preusmerjala s trgov nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Slovenci smo se osamosvojitve po Bavčarjevem mnenju sicer lotili previdno in počasi, zato je Demosova vlada po plebiscitu gospodarske priprave pospešila z menjavo nekaterih vodilnih ljudi. Spremeniti je bilo potrebno 270 zakonov in predpisov, zadnja dva meseca pa je vlada posvetila oskrbi prebivalstva po osamosvojitvi. Odločitve so bile v luči prelivanja krvi na Balkanu pravilne, je zaključil in hkrati priznal, da so jim botrovale tudi okoliščine, na katere nismo imeli vpliva.
Gospodarsko osamosvojitev je med drugimi pomagal pospešiti takrat imenovani minister za finance Dušan Šešok, ki je kmalu ugotovil, da Slovenija gospodarsko ni pripravljena za samostojno pot. Nismo imeli svojega denarja, nismo obvladovali carine, gospodarstvo pa sta pestila nelikvidnost podjetij in izguba trgov, je slušateljem predstavil takratni položaj.
Država je težave skušala urediti predvsem s spodbudami našim izvoznikom in gradbenikom. Poleg tega je bila vlada takrat "zelo skromna", na finančnem ministrstvu je bilo skupaj njim namreč zaposlenih le 39 ljudi, je pojasnil. Danes pogreša predvsem zamisli, država je vse bolj zadolžena, zato so potrebne korenite spremembe, drugače se nam po Šešokovih besedah obeta grški scenarij.
Po njegovem mnenju bi Slovenija morala predvsem zmanjšati javno porabo (s 15-odstotnim znižanjem plač v javni upravi in prevetritvijo socialnih transferjev), privarčevani denar pa bi nato vlada morala nameniti zmanjševanju deficita in investicijam.
Ingo Paš je v osamosvojitvenih letih skrbel za področje turizma in gostinstva, zato je bil kritičen predvsem do današnje ureditve igralništva. Po njegovem mnenju je "lastnik v tej panogi lahko le država", je dejal, sicer pa pogreša več sloge in opaža preveč pogoltnosti.
Med občinstvom tribune je bil tudi nekdanji minister za šolstvo Peter Vencelj, ki ga 20 let po osamosvojitvi v državi moti prevelik formalizem, ki omejuje napredek, poleg etične krize pa ga skrbi še dejstvo, "da s šolstvom pokrivamo socialne težave". Študentov je vse več, znanja vse manj, hkrati pa mladi pozneje vstopajo na trg dela, je namreč prepričan.