Za obrobje ni zanimanja
"Sedanji sistem specializacij je pripomogel h kadrovskemu pomanjkanju v osnovnem zdravstvu. Zdravniška zbornica objavi potrebe, nato pa to prepusti željam specializantov. Mehanizmov, s katerimi bi jih pritegnili, nimamo, specializacije na periferiji pa zato ostajajo nezasedene. Na Koroškem na primarni ravni manjka 18 zdravnikov, samo v našem zdravstvenem domu pa bi lahko takoj zaposlili šest zdravnikov. Brez pripravljenosti zdravnikov, da delajo bistveno več, kot bi morali, bi bilo treba zapirati ambulante. Verjamem, da minister za zdravje ne bo iskal zdravnika za naš zdravstveni dom, bi pa moralo skupaj z zdravniško zbornico ministrstvo za zdravje zagotoviti, da se bodo zdravniki odločali za osnovno zdravstvo. Sistem bi moral zagotavljati tudi enakomerno razporejenost zdravnikov po Sloveniji. Ničkolikokrat smo že prosili za ukrepanje, vendar se ne zgodi nič. Bojim se, da bo tako, dokler ne bo treba zapirati ambulant," je opozoril direktor ravenskega zdravstvenega doma Stanislav Pušnik. Specializacije za osnovno zdravstvo so po njegovi oceni za mlade zdravnike manj privlačne zaradi nižjih dohodkov v primerjavi z zdravniki, ki delajo v bolnišnicah. Poleg tega je zdravnik na primarni ravni pri odločanju bolj "sam" kot v večjih ustanovah, kar prinaša tudi večjo odgovornost.
Kadrovska politika je eno od osnovnih orodij za vodenje zavodov, vendar direktorji nimajo nikakršnega vpliva nanjo, je poudaril direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. "Odkar je to v pristojnosti zdravniške zbornice, se zdravstvo vse bolj usmerja v klinično medicino, bolnišnične specializacije in subspecializacije, primarna raven pa ostaja brez zdravnikov. Brez upokojenih zdravnikov bi marsikje zelo težko zmogli. Razpisi se pripravljajo mimo direktorjev, zato predlagamo, da bi vsebina specializacij ostala v pristojnosti zbornice, na usmerjanje v posamezne stroke pa bi moralo imeti vpliv ministrstvo za zdravje. Nekatera javna pooblastila smo pripravljeni sprejeti tudi v združenju zdravstvenih zavodov," je poudaril Mezek.
"Ob prisili bi mnogi odšli v tujino"
"Družinska medicina je ena od strok, ki se akademsko najhitreje razvijajo, vendar interes mladih kolegov zanjo upada. Ideja, da bi razpisali manjše število bolnišničnih specializacij in zdravnike prisilili v izbiranje družinske medicine, je všečna, vendar ne bi delovala. Ker v Evropi velja prost pretok delovne sile, bi mnogi zdravniki na bolnišnične specializacije odšli v tujino. Treba bo poskrbeti za spodbude. Poglejmo Koroško, kjer bolnišnici zdravnikov ne primanjkuje, zdravstvenemu domu pa močno. Ker je sredstev za plačilo več ambulant dovolj, bi lahko kakšni mladi zdravnici z majhnimi otroki za polovični delovni čas dali polno plačo in jo tako pritegnili. Danes pravne podlage za to ni, bi pa lahko sprejeli interventni predpis," ugotavlja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan. Direktorji zdravstvenih zavodov so pred leti predlagali premalo specializacij, je spomnila, primanjkljaj pa se odraža še danes. Predlog, da bi ministrstvo za zdravje skrbelo za specializacije, se ji zdi "bizaren", saj ministrstvo že zdaj daje soglasje k razpisom. Direktorji pa lahko po drugi strani vzpostavijo dobre delovne pogoje, ki bi zdravnike pritegnili v družinsko medicino, je dodala.
Na zdravniški zbornici poudarjajo tudi, da zdravstveni zavodi prek javljanja potreb po zdravnikih že zdaj aktivno sodelujejo pri vsakokratnem oblikovanju razpisa specializacij. Razlog, da je število razpisanih specializacij manjše od potreb, je izključno v premajhnem številu možnih kandidatov, so zatrdili. V letošnjem prvem razpisu je bilo 341 razpisanih mest, prejeli so 250 vlog, 160 kandidatov pa bo v izbirnih postopkih. Več prijavljenih kandidatov za zelo želene specializacije je predvsem v ljubljanski regiji, so pojasnili, vsa mesta pa bodo odprta, dokler se ne zapolnijo.
Poleg upoštevanja javljenih potreb razpis specializacij pripravljajo še na osnovi podatkov v registru zdravnikov, upoštevajo pa tudi razvoj posameznih medicinskih strok, primerjavo s številom specialistov v nekaterih državah EU, podatke o prostih specializantskih delovnih mestih, število razpoložljivih kandidatov za prijave in predvidene upokojitve. Ob upoštevanju vsega tega bi bilo treba sicer razpisati 504 specializacije, so dodali, vendar je bilo kandidatov za prijavo na prvi razpis le okrog 220.
