Eden največjih problemov je voda. Geografinja dr. Katja Vintar Mally opozarja, da po nekaterih ocenah izkoriščamo že več kot polovico sladke pitne vode, ki je človeštvu na voljo, saj je preostanek - kar 99 odstotkov - shranjen v ledenikih in talnih vodah. "Že podatek, da ena milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode in živi v vodni revščini, pove, kako alarmantno je stanje," se ji pridružuje klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Vendar opozarja, da poraba vode ni problematična, ker bi je toliko popili, temveč zato, ker se pri njej "sreča" še vse ostalo - hrana, energija, naraščanje prebivalstva, zastrupljanje.

Statistični podatki Združenih narodov kažejo, da se globalno največ vode - kar 70 odstotkov - porabi v kmetijstvu; 19 odstotkov vode porabi industrija, 11 odstotkov pa je konča v gospodinjstvih. Medtem ko gospodinjstva tudi v gospodarsko najbolj razvitih predelih sveta ne porabijo več kot 15 odstotkov pitne vode, je kmetijska in industrijska žeja držav močno odvisna od njihove gospodarske razvitosti. Dr. Vintar Mallyjeva pojasnjuje, da države v razvoju (azijske, afriške in latinskoameriške države) kmetijstvu namenijo tudi do 90 odstotkov pitne vode, medtem ko je v državah z visokimi dohodki razmerje med kmetijstvom in industrijo precej izenačeno. Prav v slednjih največ vode porabi energetika, naše potrebe po energiji pa naraščajo, opozarja dr. Kajfež Bogatajeva.

V kmetijstvu na splošno velja, da za vzgojo ene tone žita potrebujemo 1000 ton vode, pravi dr. Vintar Mallyjeva. Še trikrat več vode pa je potrebne za prirejo mesa, pristavlja dr. Kajfež Bogatajeva. Obe tudi trdita, da se svetovna trgovina z vodo odvija prav preko hrane. "Največja ironija je, da z vsako uvoženo pomarančo 'krademo' vodo tistim, ki je že tako nimajo," poudarja klimatologinja. Ob tem dodaja, da največ ljudi živi prav tam, kjer je vode najmanj.

Z rastjo prebivalstva, ki naj bi se do leta 2050 z obstoječih šest milijard povečalo na devet milijard, bodo pritiski na porabo vode za pridelavo hrane le še večji. Zaradi rasti prebivalstva in vse večje družbene blaginje bodo večje tudi potrebe industrije po vodi. Hkrati dr. Kajfež Bogatajeva poudarja, da bodo podnebne spremembe še dodatno zdesetkale vire pitne vode. Vzorci padavin nad kopnim so se že spremenili v večjo sušnost in večje izhlapevanje vode, pravi. To pa spet vodi v večje potrebe po vodi za namakanje kmetijskih površin.

Kmetijstvo pa ni problematično le zaradi velikih potreb po pitni vodi. Z njim je povezano tudi prekomerno izkoriščanje tal. "V obdelovalne površine smo spremenili že 12 odstotkov kopnega, varna meja za vzdržnost planeta pa je ocenjena na 15 odstotkov," pripoveduje dr. Kajfež Bogatajeva in ob tem misli na tiste dodatne tri milijarde ljudi, zaradi katerih se bodo potrebe po hrani le še povečevale. Poleg prehranjevalnih vzorcev prebivalstva kot tretji razlog za takšno razširjenost obdelovalnih površin izpostavlja izgube hrane. "Ker hrane ne znamo prepeljati ali pa je ne pojemo, je 30 do 50 odstotkov konča v smeteh," navaja nekatere ocene.

Na drugi strani dr. Vintar Mallyjeva opozarja na izčrpavanje rodovitne prsti in posledično opuščanje obdelovalnih površin ter njihovo nadomeščanje z izsekavanjem novih. Vzrokov za neprimerno rabo tal je več. Med njimi geografinja omenja zbijanje prsti zaradi težke mehanizacije, pa tudi nepravilno namakanje, zaradi katerega se prst zaslanjuje. Do degradacije prsti prihaja tudi zaradi vetrne in vodne erozije, ki je posledica odstranitve naravnega rastlinstva, še posebej gozda. S krčenjem naravnih habitatov izginja tudi rastlinska in živalska raznovrstnost ekosistema, svoj davek pa od okolja terja tudi uporaba gnojil in škropiv, ki vse bolj narašča. "Vse te kemikalije na koncu končajo v vodi," cikel zaključuje dr. Kajfež Bogatajeva.

Če za vso paleto omenjenih problemov klimatologinja ne vidi pravih rešitev, pa bi po njenem mnenju za manjše onesnaževanje ozračja potrebovali le voljo, saj potrebno znanje in tehnologije imamo. Kljub temu je Mednarodna agencija za energijo (IEA) pred kratkim sporočila, da so svetovni izpusti CO2 v letu 2010 dosegli novo rekordno vrednost in s 30,6 gigatone za pet odstotkov presegli maksimum iz leta 2008.