Korupcija, podkupovanje ...

Medtem ko se Fifa zavzema za ničelno toleranco, ko gre za korupcijo, je bil Blatter vse od leta 1998, ko je prvič sedel na predsedniški stolček, vpleten v kontroverzne zgodbe z vonjem po nepravilnostih. Večkrat so ga povezovali z nečednostmi, a je vse tekmece in tiste, ki so mu hoteli stopiti na prste, premagal, tudi eliminiral. Tako si je v trinajstih letih vladanja poleg prijateljev, željnih drobtinic, ki padajo z bogato obložene Fifine mize, nabral tudi precej sovražnikov. Prvi med njimi je Šved Lennart Johansson. Dolgoletni predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) je tiste volitve izgubil za las, potem ko je bilo v zakulisju še kako razburljivo. Blatterja so nekateri že takrat povezali s korupcijo. Johansson je pred dnevi o takratnem dogajanju spregovoril tudi za medije. "Leta 1998 je k meni prišel nekdo, ki mi je blizu. Dejal mi je, da je videl, kako je nekdo nekomu predal ovojnico. Interpretacija tega dogodka je, da je nekdo želel vplivati na nekoga drugega, da bi glasoval za Blatterja. Dokaza nisem imel, zato nisem sprožil preiskave proti Blatterju. Na podlagi govoric tega ne bi hotel storiti," je za švedske medije Johansson opisal spomin na leto 1998 in švedski zvezi svetoval, naj na letošnjih volitvah ne odda svojega glasu za Blatterja.

Štiri leta kasneje, leta 2002, se je Blatter potegoval za svoj drugi mandat na čelu Fife. Znova se je okrog volitev dvignilo nemalo prahu. Nekdanji generalni sekretar Michel Zen-Ruffinen je Blatterja obtožil, da je odgovoren za propad marketinškega partnerja ISL, kar naj bi Fifi pridelalo sto milijonov evrov izgube. Obtožbe, da je Blatter posloval malomarno, je podprl tudi Johansson, rezultat pa je bil, podobno kot na letošnjih volitvah, predsedniku Fife v prid. Švicarske oblasti so Blatterja oprostile vseh obtožb, podjetni mož pa je dobil nov mandat. Premagal je afriškega kandidata Isso Hayatouja, ki je bil kasneje prav tako obtožen podkupovanja. Ruffinenova usoda je bila pričakovana - moral je zapustiti ugleden položaj.

Tretjič brez protikandidata

Blatter je tako ostal v sedlu in se v njem še utrdil leta 2007, ko je zmagal še na tretjih volitvah, tokrat brez protikandidata. Vmes se je moral ukvarjati z vse glasnejšimi obtožbami na račun članov izvršnega odbora Fife, ki glasuje o prirediteljih svetovnega prvenstva. Tako naj bi ovojnice krožile po hotelskih sobah, ko so izbrali Južnoafriško republiko za prirediteljico svetovnega prvenstva leta 2010, še hujše obtožbe pa je bila Fifa deležna v zadnjih dneh. Deset članov izvršnega odbora je bilo obtoženih podkupovanja. Za nekatere članice Fife, predvsem Anglijo, sta bili sumljivi odločitvi, da bosta svetovno prvenstvo gostili Rusija (2018) in Katar (2022). Blatterju očitajo, da Fifa ni izbrala prireditelja, ki bi priredil najboljše prvenstvo, ampak je klonila pod ekonomskim in političnim vplivom ruskih tajkunov in katarskih šejkov.

Novega sovražnika, ki je bil nekoč njegov zaveznik (podobno kot Zen-Ruffinen), si je 75-letni Švicar pridobil pred letošnjimi volitvami. Mohamed bin Hamam in Blatter sta bila še ne tako dolgo tega velika kolega, sedaj sta še večja sovražnika. Katarec je skušal svoj prav uveljaviti z naskokom na vrh Fife, a si je proti izkušenemu lisjaku polomil zobe. Pred in med 61. kongresom Fife, ki je bil eden najbolj burnih v zgodovini, so na račun obeh, tako Blatterja kot bin Hamama, padale obtožbe o podkupovanju. Oba sta se morala zagovarjati pred etično komisijo, zmagovalec pa je bil spet Blatter. Bil je oproščen, medtem ko so bin Hamama obtožili, da je skušal podkupiti predstavnika karibske nogometne zveze, kot dokazno gradivo pa so poleg izjave delegata uporabili tudi fotografijo bankovcev po 100 dolarjev v skupni vrednosti 40.000 dolarjev, ki naj bi Hamamu zagotovili glasove. Katarec je moral odstopiti od predsedniške kandidature - prepovedali so mu celo vstop na volilni kongres -, Blatter pa je triumf pospremil z evforičnimi besedami in obljubo o reformah. Ena pomembnejših naj bi bila, da bodo odslej prireditelja svetovnega prvenstva izbirale nacionalne zveze in ne več izvršni odbor.

V zadnjem času se okoli Blatterja resda vrtijo predvsem govorice o aferah, a z njim še zdaleč niso povezane zgolj negativne stvari. V rokah ima precej argumentov, ki kažejo na uspešno delovanje organizacije, ki jo vodi. Fifa ima odlične poslovne rezultate in spada med najbolj trdne svetovne korporacije. Tudi v času krize ima vse večje prihodke, v zadnjih štirih letih so znašali dobre štiri milijarde evrov. Iz nogometa je naredil še večji posel in poskrbel, da popularnost ne pojenja, temveč je vse večja, tudi v tistih delih sveta, kjer pred časom ni bil tako prepoznaven. Večjo pozornost je posvetil manjšim državam in državam tretjega sveta, skozi številne projekte pa Fifa igra pomembno vlogo tudi na humanitarnem področju in pri zavzemanju za strpnost.

Športni kameleon

Blatter si je pot proti vrhu najbolj glamurozne športne organizacije na svetu utiral od leta 1975. Najprej je bil direktor razvojnega programa (1975-1977), nato tehnični direktor (1977-1981) in potem do leta 1998 generalni sekretar. Bil je desna roka nekdanjega predsednika Joaa Havelangea, ki je bil na čelu Fife 24 let. Kot spreten govorec je svoj položaj znal izkoristiti za promocijo. S sladkimi besedami ni nikoli skoparil in prikupil se je marsikateremu športnemu navdušencu, pa tudi predsednikom nacionalnih zvez. Proti koncu Havelangeevega zadnjega mandata je imel tudi vse večji vpliv, nogometno zakulisje je imel v malem prstu, kar mu je prav gotovo koristilo na volitvah leta 1998. Preden se je začel ukvarjati z nogometno politiko, je bil generalni sekretar Švicarske hokejske zveze (1964-1966), tiskovni predstavnik Švicarske državne športne zveze (1966-1968) in direktor za stike z javnostjo podjetja Longines, s katerim je delal v smučanju in tudi na olimpijskih igrah.

Po vseh zmagah, ki jih je dosegel, pa čeprav je igra ponavadi bolj spominjala na italijanski "catenaccio" kot na brazilski "joga bonito", se poraja vprašanje, kako je Blatterju uspelo prehoditi pot od nogometnega laika do vladarja. "Je zelo bister mož," je eden od dogovor, ki ga je pred dnevi v Portorožu podal predsednik mednarodne smučarske zveze (FIS), Blatterjev rojak in znanec Gianfranco Kasper. To je zagotovo točen odgovor, ki pa ga je treba razširiti. Svojo bistrost zna preleviti v premetenost. Ima pogum, da zapelje na rob avtoceste, a (zaenkrat) ne norosti, da bi šel čezenj. Imel naj bi podporo nekaterih svetovnih korporacij, ki skrbijo, da je nogometna blagajna polna, na roko pa mu gre tudi sistem. Ta je tak, da si je z majhnimi ugodnostmi in pozornostmi mogoče kupiti naklonjenost nacionalnih zvez. In če kdo, potem je Joseph Sepp Blatter mož, ki je s svojim lobiranjem sposoben vlivati na posameznike in večje skupine ljudi.