Razstava ILLUMInacije bo na ogled v Arzenalu in v nekdanjem italijanskem paviljonu v Vrtovih. Na njej se bo predstavilo 83 umetnikov z različnih koncev sveta. Med njimi bo 32 mladih umetnikov, rojenih po letu 1975. Kuratorica je izmed izbranih umetnikov povabila štiri, da ustvarijo t.i. parapavilijone, arhitekturne in kiparske strukture, v katerih bodo predstavljena dela drugih umetnikov.

Osrednja razstava bo letos obsegala 89 nacionalnih predstavitev, kar je za beneški bienale rekord. Doslej je za rekordno veljalo leto 2009, ko je bienale vključeval 77 nacionalnih predstavitev tako v Vrtovih in v Arzenalu kot tudi na drugih lokacijah po mestu. Letos se bodo prvič predstavile Andora, Saudska Arabija, Bahrajn, Bangladeš in Haiti, ponovno po večletnem premoru pa bodo na letošnji izdaji sodelovale Indija (nazadnje 1982), Kongo (1968), Irak (1990), Zimbabve (1990), Južnoafriška republika (1995), Kostarika (1993) in Kuba (1995).

Kot je zapisala kuratorica osrednje bienalske razstave Bice Curiger, je Beneški bienale v svetovnem merilu eden najpomembnejših forumov za širjenje in predstavljanje aktualnih trendov v umetnosti. Bienale je označila kot dogodek, ki lahko obiskovalca "razsvetli" glede trenutnega dogajanja v umetniškem svetu, kar je v današnjem globaliziranem svetu še posebej pomembno.

Predsednik bienala Paolo Baratta pa je bienale označil kot "vetrni stroj", ki na vsaki dve leti "zatrese gozd, razkrije skrito resnico, da moč novim poganjkom, na stare debla in veje pa opozori z nove perspektive".

V Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega nacionalnega paviljona, se bo s kiparsko instalacijo Grelci za vroče občutke predstavil kipar Mirko Bratuša. Grelce za vroče občutke je predlagala Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, v kateri je bil del projekta že razstavljen.

Štirje kipi iz serije Hipokriti so bili jeseni 2010 razstavljeni v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, posebej za bienale pa je Bratuša izdelal še štiri kipe, ki Hipokrite dopolnjujejo tako, da jih ogrevajo. Kostanjeviški kipi so topli, novi kipi pa hladni, ker so grelci.

Kot je zapisala komisarka slovenske predstavitve v Benetkah Nadja Zgonik, so kipi Mirka Bratuše "ujeti v različnih čustvenih stanjih. So fantastične prikazni, oblikovane kiparsko ekstravagantno in s prefinjenim humorjem. Z namigovanjem na ekscentrične pojave iz zahodne katoliške tradicije nam domače prikazujejo kot eksotično(...). So taktilni in topli, s čimer prebujajo naše občutke. Obenem pa nam konfliktna mentalna stanja, ki jih prikazujejo, kažejo na psihotičnost našega vsakdana, strahove in težave".

Razstavo v beneški Galeriji A+A bo spremljal videofilm režiserke Jasne Hribernik, ki je svojevrsten dokumentarec o vsebini in vzdušju razstave v Kostanjevici na Krki.

Otvoritvena slovesnost 54. bienala, na kateri bodo tudi podelili nagrade, bo v soboto, 4. junija, opoldne v Vrtovih. Za javnost bo bienale sicer odprt že od 10. ure. Po besedah Baratte so namreč presodili, da je otvoritvena slovesnost za zaprtimi vrati in le za peščico izbrancev danes že preživela oblika.

Zlatega leva za življenjsko delo bodo na letošnjem bienalu podelili ameriški umetnici Sturtevant in avstrijskemu kiparju Franzu Westu.

Sturtevant, rojena leta 1930 v Lakewoodu v ameriški zvezni državi Ohio, živi in ustvarja v Parizu. Kot je zapisano na spletni strani bienala, je umetnica v senci najpomembnejših umetniških eksperimentov in gibanj 20. stoletja ustvarila izjemno celovit opus del. Kot predhodnica konceptualne umetnosti je ustvarjala replike del umetnikov, kot so Marcel Duchamp, Frank Stella, Andy Warhol ali Joseph Beuys. V javni diskurz na področju umetnosti je s svojimi deli vstopila v 80. letih minulega stoletja, velik sloves pa si je pridobila predvsem v zadnjih letih.

Franz West se je rodil leta 1947 na Dunaju, kjer ustvarja še danes. Posveča se skulpturi, kolažu in instalacijam. V 80. letih minulega stoletja je začel ustvarjati dela v mavcu, ki so se vrtela okoli ideje prileganja. To so bile manjši kosi, ki jih je bilo potrebno nositi okrog vratu, na glavi ali okoli pasu, da so postali "popolni". Leta 1992 je na beneškem bienalu razstavljal v avstrijskem paviljonu.

Poleg nagrad za življenjsko delo bo mednarodna žirija na otvoritveni slovesnosti podelila še zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva najboljšemu umetniku na razstavi ILLUMInacije ter srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku na omenjeni razstavi.

Predogledi bienala, namenjeni strokovni javnosti, novinarjem, umetnikom, kustosom in kritikom, se v Benetkah začenjajo danes, uradno odprtje slovenskega paviljona pa je napovedano za četrtek ob 18.30.