Podpisani z zanimanjem spremljamo zgodbo medvedjega mladiča iz Poljanske doline. Dosedanja namestitev je bila zaradi neznanja in domnevne nasilnosti lastnika neprimerna, vendar ne soglašamo z odločitvijo MOP, da bo mladič nameščen v Zavetišče za prostoživeče živali v Muti na Koroškem. Delo tega zavetišča sicer zelo cenimo, saj je res kakovostno, vendar menimo, da bi moralo biti že zaradi svoje površine namenjeno predvsem okrevanju bolnih in poškodovanih živali. Žal je to zavetišče tudi edino v državi, obenem pa po odločbi MOP niti ne sme sprejemati lovne divjadi, za katero naj bi "poskrbeli" lovci. Vemo, kako. Zato imajo najditelji živali v Sloveniji vrsto težav, kako živalim ponuditi pomoč.

V Sloveniji bi morali imeti zavetišča, namenjena trajnim namestitvam za živali, ki niso zmožne živeti na prostosti. Takšni prostori bi morali biti ograjeni, a zelo obširni in razgibani, za živali dovolj zanimivi za stalno raziskovanje. Živali bi morale biti hranjene, vendar tako, da bi se za hrano morale potruditi, na splošno bi jim morale biti omogočene vse oblike vedenja, značilne za živali na prostosti. Do sedaj MOP v tej smeri ni naredilo nič, zato bi po našem mnenju moral biti mladič nameščen v tujini, kjer takšna zavetišča imajo.

Po uradnih podatkih je v Sloveniji v zasebni lasti 13 medvedov, za katere morajo imeti lastniki dovoljenje. Zanimivo je ravnanje MOP, ki po eni strani predpisuje ter izvaja zapletene in dolgotrajne birokratske postopke za pridobitev takšnih dovoljenj, po pridobitvi dovoljenja pa nato mirno dovoli životarjenje v kletkah, ki čaka tudi mladiča iz Poljanske doline. Dobrobit živali ni pomembna, le izpolnjevanje izjemno slabih zakonskih normativov. Razlog za to je izjemno pomanjkljiva ter strokovno sporna Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, ki določa, da je za odraslega medveda dovolj le 150 kvadratnih metrov "velika" kletka, čeprav je medved žival, ki potrebuje kilometre razgibanega terena. Zato bi zasebne namestitve morale biti prepovedane. Zapiranje v kletke ni znamenje ljubezni do živali, kot menijo njihovi lastniki, temveč znamenje sebičnosti, razkazovanja in popredmetenja živali.

V Sloveniji močno zaostajamo za razvitim svetom po kakovostni skrbi za tako prostoživeče kot tudi rejne in hišne živali. Razlog za to je v razdrobljenosti dela med dvema inšpekcijama MOP in VURS, ki v nekaterih primerih celo slabo poznata lastne pristojnosti, pretežni razlog pa je neusposobljenost ter nezmožnost inšpektorjev, da bi pri delu upoštevali etološka spoznanja in prakso kolegov iz razvitih držav. Dobrobit živali je za obe instituciji popolna neznanka. Pomemben razlog je tudi slaba, pomanjkljiva zakonodaja, ki se ne izvaja dosledno, inšpektorjem omogoča, da je ne izvajajo in za to ne nosijo nobene odgovornosti. Zakonodaja s področja varstva živali ne zagotavlja varstva živali, temveč varstvo koristi človeka, ki žival vidi le kot okrasni predmet, predmet zaslužka ali užitka na krožniku.

Seveda se na to nanaša tudi zgodba medveda iz okolice Velikih Lašč, ki naj bi ga pohodil gobar. Povedano je bilo že marsikaj. Dodajamo naslednje: ali je katera institucija razmišljala o morebitni sterilizaciji medvedk, če je medvedov res preveč? Odstrel služi le kratkotrajnemu zadoščenju lovcev in antropocentrizmu večine ljudi, ki se kaže tudi v tendencah naseljevanja v gozdovih.

V Sloveniji je namreč gradnja po zaslugi nespametnih ljudi in institucij dovoljena praktično vsepovsod, celo pod skalnimi stenami, kot smo lahko videli pred kratkim. Ker ni jasne ločnice med naseljem in naravo, ne moremo trditi, da se je neki medved približal naselju. Veliko ljudi se predvsem zadnja desetletja seli praktično v gozd, pri čemer so zmožni le toliko stika z naravo, kot če bi živeli v središču Ljubljane. Niso se zmožni sprijazniti, da v gozdu ne živijo le srnice in zajčki, niso zmožni razumeti, da medved ne pozna naše in tuje lastnine in da po hrano ne more iti v nakupovalni center, temveč si bo zaradi krčenja življenjskega prostora hrano prisiljen poiskati kjer koli, tudi v bližini človeških bivališč. Zato ni težava v medvedih, temveč v neizobraženosti ljudi, ki vodi v histerijo, v popolno odsotnost logičnega razmišljanja, pri čemer imajo korist le razni župani in gostinci.

Le upamo lahko, da bo kdaj spoštovana tudi žival, ne le ozki interes človeka, ki vidi le svojo korist in udobje.

Barbara Györfi Vse Živo Društvo za zaščito živali in okolja Murska Sobota