Ta teden je bolj kot o vsebini omenjenih zakonov potekala razprava o spotu na internetu, v katerem v okviru vladne referendumske kampanje za pokojninsko reformo nastopa Urška Čepin. Njena pojava in besedilo, ki ga Čepinova izgovarja, sta takoj prišla na vrh televizijskih novic in udarne strani časnikov. Politika in tudi večina analitikov se je nad spotom zgražala, na račun vlade, ki je bila naročnik in plačnik, je bilo slišati veliko ostrih kritik. Vsaj posredno je vse to vplivalo tudi na mnenje ljudi o referendumih. Najbolj pade v oči, da se je število tistih, ki se referenduma ne bodo udeležili, v tem enem tednu povečalo za dobrih šest odstotnih točk (z 9, 9 na 16 odstotkov). Za dve odstotni točki je manj tistih, ki so prejšnji teden še odgovarjali, da se bodo referenduma udeležili. Kljub temu je po tej zadnji raziskavi skoraj tri četrtine (72,6 odstotka) takih, ki naj bi zagotovo ali verjetno prišli na volišča. Samo štirje odstotki so glede udeležbe še neodločeni. Toda izkušnje kažejo, da je udeležba v resnici nižja od tega, kar napovedujejo ankete.

Od teh, ki naj bi zagotovo ali vsaj verjetno prišli na volišča, jih samo 31, 4 odstotka napoveduje, da bodo glasovali za pokojninsko reformo. To je za dobrih pet odstotnih točk manj kot prejšnji teden, hkrati je tudi za štiri odstotne točke več tistih, ki na vprašanje, kako bodo glasovali, odgovarjajo z ne vem. Na oboje je verjetno vplivala "škandalozna" kampanja z Urško Čepin, ni pa to povsem zanesljivo, kajti delež neopredeljenih narašča s približevanjem dneva glasovanja, ko so volivci podvrženi bombardiranju z nasprotujočimi si informacijami. Ob 24 odstotkih vprašanih, ki so napovedali, da bodo prišli na referendum, a so še neopredeljeni, je številka nasprotnikov reforme stabilna in vrti okoli 44 odstotkov. Posebej so anketarji Ninamedie o tem, kako bodo glasovali, vprašali tiste, ki naj bi se referenduma zagotovo udeležili. Teh je nekaj več kot polovica (53, 5 odstotka). Med njimi bi jih dobra tretjina (35, 6 odstotka) glasovala za reformo, 46 odstotkov pa proti. 18, 4 odstotka jih še ne ve, kako bodo glasovali. Teoretična možnost, da bi reformo vendarle potrdili, torej še obstaja. Križanja podatkov kažejo, da bi se morala vlada zadnji teden usmeriti k prepričevanju predvsem mladih in manj izobraženih ljudi, predvsem na podeželju, čeprav ji tudi v večjih mestih ne kaže prav dobro. Še bolj je to očitno pri zakonu o preprečevanju dela na črno.

Kar zadeva drugi dve referendumski vprašanji, bo, kot kaže, najbolj tesen izid pri noveli zakona o arhivih. A tudi tu se odstotek tistih, ki bi zagotovo ali vsaj verjetno prišli na volišča in to novelo podprli, v primerjavi s prejšnjim tednom znižuje za skoraj eno odstotno točko, hkrati pa je skoraj dva odstotka več tistih, ki bodo proti. Tako vlada tudi ta referendum za zdaj izgublja z izidom 28, 6 proti 31, 3, toda 40 odstotkov je še neopredeljenih, kako bodo glasovali. Usoda zakona o preprečevanju dela na črno je verjetno zapečatena. Tudi pri tem je v primerjavi s prejšnjim tednom zaznati rahel padec števila tistih, ki so za, in nekoliko več (za več kot tri odstotne točke) je nasprotnikov. Neodločena je približno petina tistih, ki naj bi zagotovo oziroma verjetno glasovali.