Po hodnikih vladnih uradov se medtem sprehajajo razni evropski predstavniki, pooblaščenci in inšpektorji ter prekrižanih rok na hrbtu kukajo v sobe in nadzorujejo dela. Nekateri sumničavo zmajujejo z glavo in menijo, da gredo stvari prehitro, drugi so zadovoljni in na vratih pozdravljajo z dvignjenim palcem. Končno je nemški Welt am Sonntag, sklicujoč se na visoke evropske diplomate, objavil novico, da je Evropska unija za končni datum vstopa Hrvaške v EU določila 1. julij 2013.

Kakor hitro pa kak inšpektor odide, že se po hodnikih hulijo razni skeptiki iz evropskega podzemlja, domišljavi profesorji, neodvisni intelektualci, levičarski filozofi, opozicijski desničarji, novinarji, anarhisti, pisci in ekonomisti, s sočutjem gledajo, kako Hrvati radostno stopajo v žarečo zoro svetle evropske prihodnosti, in nimajo srca, da bi jim povedali, da Evropska unija razpada. Da so se zaman trudili.

Te dni mineva celih dvanajst let, odkar je Evropska unija zastavila strateški proces stabilizacije in pridruževanja za balkanske države. V teh dvanajstih letih so se Hrvatje raztrgali, že leta 2000 je Račanova vlada začela prva preliminarna pogajanja in podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju ter pred polnimi osmimi leti vložila prošnjo za članstvo in poslala odgovore na vprašalnik s 4560 vprašanji evropske komisije.

V času Sanaderjeve vlade, pred sedmimi leti, je ta komisija Hrvaški podala pozitivno mnenje in ji podelila status kandidatke, Hrvati so iskali generala Anteja Gotovino in prelagali začetek pogajanj, ko so jih končno začeli blokirati Slovenci, pogajanja pa je nadaljevala šele vlada Jadranke Kosor. V mesecu ali dveh bodo pogajanja naposled končana, naslednja vlada bo morala prestati še dve leti strogega nadzora in po kar trinajstih letih pogovorov, pogajanj, screeninga, monitoringa, prelaganj, blokad, deblokad in novih pogajanj bo 1. julija 2013 visoko hrvaško odposlanstvo v svečanih oblekah presenečeno ugotovilo, da na letališču v Strasbourgu ni nikogar, ki bi jih sprejel.

Zbegano bo gledal predsednik Josipović s svojim spremstvom, zbegano bodo visoko delegacijo v svečanih oblekah gledali potniki na strasbourškem letališču.

- Kam ste rekli? bo zbegano pogledal čez ramo tudi temnopolti taksist z rastafarijansko frizuro.

- V evropski parlament, bo živčno ponovil predsednik Josipović. Morali bi nas čakati na letališču, a je očitno prišlo do nesporazuma.

- Kako ste rekli, evropski…?

- Parlament, bo strumno odgovoril hrvaški premier.

- Mislite, francoski? bo vprašal taksist. Ampak to je v Parizu.

- Ne, ne, prav evropski, ga bo s ponosom popravil minister za zunanje zadeve. Veste, danes nas slovesno sprejemajo v Evropsko unijo.

- Evropska unija? Ste prepričani?

- Prepričan.

Taksist bo zbegano segel po radijski zvezi in v nerazumljivem jeziku pet minut poskušal prevpiti dispečerja. Od vsega vpitja bo visoko hrvaško odposlanstvo samo sem in tja razločilo besedo "Europe", dokler se ne bo taksist nazadnje obrnil k potnikom in nemočno skomignil z rameni.

- V Strasbourgu ni ničesar podobnega, bo gledal rastafarijanec hrvaškega predsednika. V centrali so mi povedali, da je sicer bil nek evropski parlament, ampak tega že leto in pol ni več. Tam je zdaj nakupovalno središče.

Takšno zgodovinsko srečo imajo Hrvati. Evropska unija se je gradila od rimskih pogodb leta 1951, razvijala se je in rasla, brisala meje in uvedla enotno valuto, od prvotne zveze šestih držav se je razširila na skupnost sedemindvajsetih članic, prebrodila je nevihte komunizma in hladne vojne in krize in recesije, celih šestdeset let je trajala trdna politična in gospodarska unija, potem pa razpadla, ravno ko so Hrvati izpolnili vse pogoje, izvedli reforme, sprejeli zakone, zgradili mejne prehode, sešili evropske zastave, kupili svečana oblačila za zgodovinski dan in zamenjali kune v evre.

- Kaj bomo pa zdaj? bo vprašal Ivo Josipović pred velikanskim nakupovalnim središčem v Strasbourgu.

- Jaz bi pogledal za majice paul&shark, ko smo že tukaj, bo rekel minister za zunanje zadeve in pogledoval v izložbo. Pa v McDonald'su bi lahko kaj prigriznili.

- S čim?! bo predsednik izgubil živce in potegnil iz žepa sveženj bankovcev. Z evri???

Prav res, kaj bo evropska Hrvaška, država, urejena po vseh evropskih standardih, ko bo čez mesec ali dva Evropska unija razpadla? Obvisela na Balkanu kot črna ovca, urejena po vseh evropskih standardih, z reformiranim pravosodjem in evropskimi zakoni, obsojenimi vojnimi zločinci, izkoreninjeno korupcijo, transparentnim finančnim sistemom, subvencioniranim kmetijstvom, privatiziranimi državnimi podjetji, obnovljivo energijo, sončnimi kolektorji, vetrnimi elektrarnami, neosvinčenim bencinom, urejenimi parki in čistimi ulicami?

Ja, in s polnimi žepi evrov brez vrednosti?