To se v konkretnih izračunih pri primerjavi starega in novega sistema pozna v podaljšanju delovne aktivnosti, saj bodo morali zavarovanci po novem dejansko ali dokupiti in plačati prispevke za obdobja, ki se jim po sedanjem sistemu upoštevajo kot dodana doba (npr. študij) pri izpolnitvi pogoja pokojninske dobe, ali delati dlje. Z vidika pravičnosti sistema je namreč upoštevanje dobe, za katero prispevki niso bili plačani, nesprejemljivo, saj dejansko pomeni predčasno upokojevanje nekaterih zavarovancev na račun drugih.
Z upoštevanjem primerljive dokupljene dobe bi se tako večina posameznikov, za katere so bili izračunani upokojitveni pogoji po novem zakonu, lahko upokojila bistveno prej - bodisi starostno, bodisi predčasno, v vsakem primeru pa bi imeli pokojnino odmerjeno z višjim odmernim odstotkom kot po obstoječem sistemu. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič na primer bi se tako ob upoštevanju dodane dobe (4 leta in 6 mesecev) po obstoječi zakonodaji z malusi lahko upokojila leta 2035 z odmernim odstotkom 65,75%; po novem zakonu, ob upoštevanju enako dolge dokupljene dobe, pa bi se z malusi lahko upokojila tri leta kasneje, torej leta 2038, z odmernim odstotkom 86%.
Za obdobja, ki se po obstoječi zakonodaji upoštevajo kot dodana doba, namreč niso bili plačani prispevki in skupen interes vseh socialnih partnerjev je bil, da se iz sistema izločijo pravice, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih. Dodana doba se ne upošteva pri odmeri pokojnine in tako znižuje končno višino pokojnine. Pri konkretnem izračunu posameznika, ki bi se po obstoječi zakonodaji na račun dodane dobe upokojil pet let prej, bi to pomenilo za 7,5 odstotne točke nižji odmerni odstotek, pokojnina tega posameznika pa bi bila še dodatno znižana, če posameznik ne bi dopolnil polne starosti, ki po obstoječi zakonodaji za moške znaša 63 let, za ženske pa 61 let. Upoštevanje dodane dobe torej še dodatno znižuje že tako nizke pokojnine upokojencev.
Peter Pogačar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
