Matjaž KranjecFoto: Jaka Gasar

Živijo v starejšem bloku na Rakovniku, v našem glavnem mestu. Tam so že v davni preteklosti zgradili kar nekaj blokov, ki so si skladno s takratnimi pogledi podobni kot jajce jajcu. Skrivajo številne zasebne zgodbe. Nekatere vesele, druge manj, nekatere celo tragične. Mravljišče mestnih ulic skriva na tisoče različnih usod, ki se porazgubijo na mestnem asfaltu, in za katere pogosto nihče ne ve, in kar je še huje, ne izve.

Vlasta Rutovič se je pri svojih šestinštiridesetih letih ojunačila in jo zaupala nam. In vam. "Pet otrok imam. Larisa je stara šestnajst let, končuje prvi letnik srednje šole za aranžerstvo, potem pa so tu Maja s petnajstimi leti, trinajstletna Aleksandra, enajstletni Simon in devetletni Aleks." Tisto petkovo popoldne je v ne velikem, vendar toliko bolj razmetanem in napol praznem stanovanju živahno, saj so vsi doma. Med tednom sta z Aleksom sama.

Bilo je nevzdržno

"Drugi štirje pridejo samo med vikendom ali pa za praznike. Sicer pa so zdaj že nekaj časa v domu Malči Beličeve," nadaljuje pripoved Vlasta in navaja nevesele podrobnosti. "Z možem sva šla pred leti narazen; bilo je nevzdržno, ni bilo več nobene komunikacije, marsikaj se je dogajalo, tudi nasilja je bilo veliko. Pred dvema letoma sem se začasno z otroki umaknila v varno hišo. Zdelo se je, da se bodo razmere potem umirile, a je bilo pozneje vse še huje. Potem nisem mogla vsega več zdržati in sem šla v materinski dom v Trnovem. Zaradi pomanjkanja so mi predlagali, da bi dala otroke v rejo, a sem se borila zanje in nekako dosegla, da so štirje dobili začasno bivanje v domu Malči Beličeve, z Aleksom pa sva leto dni preživela v materinskem domu. Zdaj smo tu nazaj, v tem stanovanju, ki je last mestne občine Ljubljana, vendar ga je treba povsem prenoviti in opremiti, saj je pohištvo staro, otroške postelje razpadajo, kuhinjski elementi so uničeni, celo štedilnik ne dela, oziroma pečica, da bi otrokom kaj spekla." razlaga sedanje stanje Vlasta, ki je sicer Litijanka, a že dolga leta živi v Ljubljani.

Da bi se le otroci vrnili

Otroci so živahni, na srečo zdravi, in zdaj se eden po eden izmuznejo na dvorišče ali v soseščino, saj si po tednu bivanja v domu zaželijo malo mladostniškega potepanja k prijateljem in po okolici. "Vse bom naredila, da bodo otroci enkrat spet doma pri meni, da bomo zaživeli skupaj. Starejša hčerka je rekla, da bo jeseni prišla domov. Kako to doseči? Že dolga leta, odkar prihajajo otroci, sem že skoraj brez službe. Po poklicu sem trgovka, iščem službo, ne vem, koliko prošenj sem že napisala, a nikjer ni prostora zame, ko izvedo, da imam pet otrok. Očitno se bojijo, da nimam popoldanskega varstva, da bom zaradi njihovih bolezni kdaj odsotna. Zato sem na zavodu in dobivam le socialno podporo ter otroške doklade. Kakšnih petsto petdeset evrov na mesec," med solzami pove Vlasta.

To pa še za preživetje ni dovolj, kaj šele, da bi uspela poravnavati stroške, ki jih navrže bivanje v blokovskem stanovanju. "Na Rdečem križu in pri Karitasu dobimo kaj hrane, ampak od makaronov in riža tudi ne moreš stalno živeti. Otroci rastejo, potrebujejo tudi kaj drugega. Ko pridejo za konec tedna domov, gre za hrano takoj kakšnih petdeset evrov. Plačati je treba še kakšne šolske potrebščine, treba je kupiti kakšno cunjico, saj samo od tistega, kar dobimo, tudi ne moremo živeti. Še sreča, da imam dobro prijateljico Bojano, pediatrinjo, ki mi da sem in tja kaj denarja, celo kakšno hrano kupi za otroke. Sram me je, ko jo moram prositi, toda drugače ne gre. Nikoli noče ničesar nazaj."

Položnice vztrajno zamujajo

Stanovanje je zdaj v popolnem razsulu. Belijo ga, Vlasta je dobila barvo od prijateljice, nekaj je sama kupila, da bodo vsaj zakrili že dotrajane umazane stene. Pohištva je le nekaj malega, kuhinja je dotrajana. "Vse delam, da bi spravila sebe in družino v red, da bi se otroci enkrat vendarle vrnili domov. Da bi živeli skupaj. Kako mi bo uspelo? Ne vem natančno, a voljo imam. Bilo je preveč nočnih mor zaradi tega, kar se nam je dogajalo, ker so morali otroci od hiše, tega ne bi rada več doživljala. Res sem kar veliko dolžna, a upam, da se bom nekako izkopala iz dolgov. Skrbim, da vsaj stanovanje plačujem in elektriko, drugje zamujam. Bojim se, da bi nas selili drugam in bi mi pripadla le kakšna majhna luknja. S petimi otroki. To ne gre. Iskala bom službo, nekje pa vendarle mora biti delo tudi za take, kot sem jaz," se Vlasta ne predaja.

Pravi, da ji prijateljica pomaga, pomagali so ji tudi pri Zvezi prijateljev mladine v Mostah, drugega nima, drugih nima. Tudi bivši mož menda dolguje že kar zajeten kupček preživnine. A živeti je treba. "Ko že misliš, da si se izkopal iz najhujšega, je treba otrokom kupiti očala, štirje imajo dioptrijo, pa si spet brez denarja. In tako v začaranem krogu. Še sreča, da so otroci zdravi, da najdejo veliko zadovoljstva v športu in drugih dejavnostih. Fanta sta navdušena nogometaša, eden na Krimu, drugi na Viču pri Svobodi. Dekleta so se ukvarjala z ritmično gimnastiko, Aleksandra je prej igrala flavto, zdaj se bo lotila klavirja. Vsaj to, da ne razmišljajo samo o naši revščini. Na meni pa je, da nas spravim iz tega blata."

To je življenje matere s petimi otroki, sredi mesta. Ko se kdaj sprehajate po mestnih ulicah, se ozrite po oknih kakšnega večjega bloka, kjer je na videz vse nekako mirno in spokojno. Pretreseni bi bili, če bi vedeli, kaj se se dogaja za tem navidezno mirnim pročeljem. Tudi to je podoba velikega mesta!

Zdaj pa naredimo našo redno mesečno inventuro. Na dan 30. 4. 2011 je bilo skupno stanje na računu 46.107,48 evra. Aprila 2011 je 80 darovalcev zbralo 3.074,29 evra pomoči. V tem mesecu smo za pomoč Iskričinim otrokom in družinam namenili 7.129,07 evra.

Kako so darovali naši bralci? 4 evre je podarila Barbara Remic iz Kranja, po pet evrov so dodali Silvo Belak iz Kalobja, Marjeta Mališnik iz Mežice in Breda Jezeršek, ki pa ni navedla kraja. Po 10 evrov so podarili Ivana Kobal iz Ajdovščine, Primož Dolenc iz Kranja, Irena Vozelj iz Krškega, Mija Baš iz Litije, Olga Bucik iz Ljubljane, Verica Mesesnel iz Medvod, Mihaela Ogriz iz Mislinje, Marija Kozelj iz Portoroža, družina Kalan iz Slovenske Bistrice in R. D. iz Trbovelj.

14,60 evra je podaril Dominvest d. o. o. z Jesenic, po 15 pa Olga Črmelj iz Gorenje vasi, Roža in Franci Grah z Jesenic, Maruša Lavtar iz Kranja, Alenka Kurent iz Ljubljane, Vida Zver iz Murske Sobote, Robert Kozel s Ptuja, Vesna Piršič z Roba in Nada Mohorič iz Žirov. 16,69 evra je dodala Jelka Blaznik iz Dravograda, po 20 pa Franc Fajfar s Kisovca, Janja Sinkovič z Bleda, Marija Hočevar iz Brezovice pri Ljubljani, Milan Lahajnar iz Cerknega, I. B. iz Celja, Dragica Korošec iz Domžal, Nevenka Zrnec iz Grosupljega, Martina Pibernik iz Ljubljane Šentvida, Lilijana Marolt iz Ljubljane, Marija Jakša iz Lukovice, Ciril Bačer iz Vipave, Ana Savič z Vrhnike in Franc Ogrin z Vrhnike.

24 evrov je podaril Franc Polanec iz Kranja, po 25 pa Janez Orehek iz Domžal, Barbara Kranjec iz Ljubljane in N. N. iz Mozirja. Po 30 evrov so prispevali Boris Lah iz Dutovelj, Liza Pokorn z Izlak, Jožica in Avgust Ilič iz Ljubljane, Jože Petek iz Maribora, Miroslav Mramor iz Velikih Lašč in Matej Vozel iz Višnje Gore. 35 evrov je prispeval Roman Marčun s. p. iz Domžal, po 40 pa Vanda Krampl iz Ankarana, Ana Marija Muster iz Ljubljane in Alojz Vrečar iz Ljubljane. 42 evrov je prispeval Feliks Fidler iz Dramelj, 45 Franc Rojnik iz Laškega, po 50 pa Magdalena Pušavec iz Cerkelj, Hilda Prosenik iz Ivančne Gorice, Andrej Šalehar iz Ljubljane, Peter Kotar iz Ljubljane, Gabrijela Kokar iz Ljubljane, Vida Kuštrin Curk iz Ljubljane, Vanda Švelc iz Rakeka, F. S. iz Sevnice, družina Grof iz Tolmina in Branko Balantič iz Žirov.

60 evrov je daroval Luka Omrčen iz Ljubljane, 63 Herman Žveglič iz Mislinje, 65 evrov N. N. z Gorenjske, 75 Rodoljub Trišič iz Ljubljane, po 100 evrov pa N. N. iz Kopra, Nada Vilma Sfiligoj iz Ljubljane, družina Kapele iz Ljubljane in Inner Wheel klub iz Ljubljane. 200 evrov je podarila Terezija Lainščak iz Ljubljane, 250 evrov Taxi drift vožnje, 300 evrov pa PSC d. o. o., iz Ljubljane.

In kako so bralci darovali za posamezne družine? Družina Uštar iz Ljubljane je 20 evrov podarila družini Abazagič, Marija Debeljak iz Dupelj je 10 evrov podarila družini Gorkič, Marija Arnuš iz Destrnika je 30 evrov podarila družini Klemenčič, 50 evrov pa je Franc Župevc iz Zdol namenil družini Piškur.