Namesto za mnoge spornega in razvpitega vzpona in predvsem spusta (14 kilometrov, 1420 metrov višinske razlike) v Karnijskih Alpah so pripravili različico čez nižji Tualis. Toda organizatorji so tudi to različico zaradi protesta jeznih domačinov iz previdnosti kar med dirko speljali neposredno na Monte Zoncolan (10,1 kilometra, 1203 metri).
Odločitev o izločitvi mulatjere je večer pred etapo sprejel glavni komisar UCI Belgijec Thierry Diederen, potem ko je kar 18 od 22 športnih direktorjev na dirki (izjema so bili le šefi italijanskih ekip Lampre, Liquigas, Farnese Vini in Androni) glasovalo, da je trasa neprimerna, ker ne zagotavlja enakovrednih športnih pogojev. Motoristi za spremstvo niso bili dovolj.
"Na eni strani so strahopetci, na drugi nesposobneži," je stresal svojo jezo direktor gira Angelo Zamegnan. Organizator tras v Furlaniji Enzo Cainero, ki je poskrbel tudi za Crostis in Zoncolan, je kar s prstom kazal na Alberta Contadorja, ki naj bi bil glavni krivec, da trasa ni zavila na novo cesto. Tudi zato so ga, verjetno nič krivega, na Zoncolanu izžvižgali. V Liquigasu so ob sicer drznem "spustašu" Vincenzu Nibaliju, ki je svoje spretnosti pokazal tudi v kraljevski dolomitski etapi z Giaua in Fedaie, razkrili, da so imeli za Monte Crostis pripravljenih kar sedem ljudi, ki bi skrbeli za pomoč, če bi imeli njihovi kolesarji tehnične težave.
Rožnati cirkus kljub mrežam in varnostnim blazinam v slogu smučarskega smuka tam čez ni peljal. Vložek v delo pa kljub vsemu ne bo zaman. Hrib je dobil promocijo po vsem svetu. Vzpodbudili so zanimanje kolesarjev in drugih izletnikov za tiste kraje, kar je osnovni namen. Giro je prav zato obiskal avstrijska Veliki Klek (Grossglockner) in Lienz. Na tem območju že dolgo veliko vlagajo v športni turizem te vrste, gostovanje gira pa se očitno izplača. Prav zaradi gira so v okolico privabili veliko belgijskih, nizozemskih in čeških gostov, ki so prišli spodbujat Romana Kreuzigerja. Seveda ni naključje, da je večina najtežjih gorskih tras na giru na sporedu konec tedna - da imajo navdušenci čas laziti po prelazih.
Za kolesarje pa ni turizma. "Ob 22. uri se usedem k večerji. Ob pol polnoči sem nekako pripravljen za naslednji dan. In tako iz dneva v dan. Zjutraj pa bujenje ob sedmih. Hkrati morate vedeti, da ogromno časa vzamejo vožnje med kraji etap in bivanja," je potožil Gorazd Štangelj, ki vozi svoj deseti giro. Nabral je že več kot 28.000 kilometrov. Po odstopu Andrea Noeta pred Zoncolanom (vozil je petnajsti giro) je 38-letni Novomeščan zdaj najstarejši kolesar v karavani. Za nekaj mesecev prekaša Stefana Garzellija, nosilca zelene majice najboljšega hribolazca. Med legendami je tudi Rečan Vladimir Miholjević - Miha, leto mlajši od Štanglja, prav tako nekdanji voznik novomeške Krke, ki prav tako vozi deseti Giro. Nabral je že več kot 30.000 kilometrov. "Predčasno sem odnehal samo enkrat. Sicer pa je vsako leto enako. Mučenje iz dneva v dan," je pripomnil Miha med podpisom startne liste v Lienzu. Zanimivo, prav Štangljeva in Miholjevićeva ekipa sta povsem pri vrhu ekipne razvrstitve. Tudi zaradi izkušenj.
"Giro se dobiva tudi s počitkom v hotelu," je po dobljeni kazni 890 evrov, ker se ni udeležil tiskovne konference po sedmi etapi, poskušal pojasniti Alberto Contador. V petek ni želel odgovarjati na vprašanja o naslednji etapi. "Grem v hotel. O etapi bom razmišljal zjutraj." V Lienzu je bila ob njegovem prihodu na formalni podpis startne liste takoj okoli njega takšna gneča, da je že prenašanje tega psihični napor. Pot so mu malce olajšali popoldne, ko so ga z Zoncolana s helikopterjem prepeljali v hotel. Kolesarji Euskatela so imeli v Lienzu srečo z udobjem. Slovesni predstartni protokol, katerega zvezda je miss gira, ki se z veliko dragoceno lovoriko zmagovalcev sprehodi po prireditvenem prostoru na glavnem trgu, so opravili še v copatih. Bivali so namreč v hotelu tik ob startu. Delovalo je. Igor Anton je zmagal na Zoncolanu, kolega Mikel Nieve pa na kraljevski etapi Dolomiti 6000.