V okviru tega dogodka so strokovno srečanje pripravili tudi za lekarniške farmacevte, medicinske sestre in zdravnike, ki delajo s sladkornimi in ledvičnimi bolniki. Bolnikom je bila namenjena okrogla miza, ki so jo pripravili v sodelovanju z Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Zvezo društev diabetikov Slovenije.
Sladkorna bolezen je najpogostejši vzrok odpovedi ledvic v svetu in pri nas. Tako je bilo med bolniki, ki so leta 2008 v Sloveniji zaradi odpovedi ledvic začeli nadomestno zdravljenje, 21 odstotkov takih (47 ljudi), ki so jim ledvice odpovedale zaradi zapletov sladkorne bolezni.
Ledvici sta potrpežljiv organ, zato moteno delovanje z laboratorijskimi testi zaznamo šele, ko je odpovedalo že pol ledvične funkcije, je razložila diabetologinja asist. dr. Draženka Pongrac Barlovič iz UKC Ljubljana. Okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni nastane, ker v ledvičnem telescu kapilare postanejo bolj prepustne za beljakovine in pride do povečanega izločanja beljakovin v seču, kar je znak kronične ledvične bolezni. Višji kot je krvni sladkor, bolj strmo se povečuje tveganje za zaplete.
Da bi čim prej zaznali morebitni razvoj ledvične bolezni, začnejo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 preiskave prisotnosti beljakovin v seču izvajati pet let po postavitvi diagnoze. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pa preiskave beljakovin v seču začnejo takoj, saj so lahko bili visokemu sladkorju v krvi izpostavljeni že več let pred postavitvijo diagnoze in je tako večja možnost, da je že prišlo do okvare ledvic.
Okvara ledvic se pojavi pri tretjini bolnikov z več desetletij trajajočo sladkorno boleznijo - na to ne vpliva le višina krvnega sladkorja, ampak tudi krvni tlak, debelost, kajenje ter tudi starost in genetski dejavniki. Na zadnja dva dejavnika bolnik ne more vplivati, na preostale pa lahko, in sicer tako, da skrbi za primerno prehrano, telesno težo, redno telesno aktivnost, da vzdržuje primerno raven sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola. S tem poleg tveganja za zaplete sladkorne bolezni zmanjša tudi tveganje za srčno-žilne zaplete, ki so glavni vzrok umrljivosti pri sladkornih in ledvičnih bolnikih.
Prehranska dilema
Za sladkornega bolnika je zelo pomembno, da upošteva prehranska priporočila: da hrano razporedi v tri do pet obrokov na dan, omeji uživanje soli, maščob, hrana naj ne bo ocvrta, da popije dovolj tekočine in se izogiba živilom z visokim glikemičnim indeksom, ki povzročijo hiter dvig in padec krvnega sladkorja.
Problem pa nastopi, kadar se sladkorni bolnik sooči z ledvično odpovedjo, saj so prehranska priporočila za dializne bolnike diametralno različna od priporočil za sladkorne bolnike. Tako dieta za dializne bolnike temelji na omejitvi vnosa beljakovin, natrija (sol), kalija (sadje in zelenjava, krompir) in omejitvi tekočin. Če na primer sladkornemu bolniku priporočajo črn kruh namesto belega, je pri dializnem bolniku ravno nasprotno. "Združiti obe dieti je zelo težko in zahteva veliko iznajdljivosti in motivacijo bolnika," je povedala Mojca Urbančič, višja medicinska sestra edukatorka na kliničnem oddelku za endokrinologijo, presnovne motnje in diabetes UKC Ljubljana. Bolnikom svetujejo, naj upoštevajo ledvično dieto, ki jo naj kombinirajo z načeli prehranjevanja za sladkorne bolnike: uživajo naj živila z nizkim glikemičnim indeksom, malo ogljikovih hidratov naenkrat, hrano naj razporedijo v več obrokov in je ne cvrejo, pač pa dušijo.
Presaditev tudi za sladkorne bolnike
Kadar pride do ledvične odpovedi, se lahko bolnik zdravi z dializo ali pa mu presadijo ledvico. Presaditev ledvice pri sladkornem bolniku se ne razlikuje veliko od presaditve ledvice pri bolniku brez sladkorne bolezni, je povedal nefrolog doc. dr. Damjan Kovač iz UKC Ljubljana. Presaditev ledvice velja za najboljši način zdravljenja ledvične odpovedi, a ima poleg dobrih strani tudi slabe, ki so povezane predvsem z neželenimi učinki imunosupresivnih zdravil, ki jih mora bolnik jemati proti zavrnitvi organa. Največja prednost presaditve pred zdravljenjem z dializo je, da človek živi dlje, saj se s presaditvijo zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj in posledična umrljivost - največ let življenja pa pridobijo prav sladkorni bolniki, je poudaril Kovač.
Za sladkorne bolnike veljajo za uvrstitev na čakalno listo za presaditev enaki zdravstveni kriteriji kot za druge bolnike, omejitev pa predstavlja razjeda na diabetičnem stopalu in huda ateroskleroza. Pri diabetikih je treba tudi zelo natančno pregledati srčno-žilni sistem.
Bolniki po presaditvi jemljejo imunosupresivna zdravila, nekatera med njimi, medrol in prograf, pa dvigujejo krvni sladkor. Zato sladkorni bolnik po presaditvi vedno potrebuje inzulin, četudi se je pred presaditvijo zdravil s tabletami. Okvara zaradi sladkorne bolezni se lahko po več letih ponovi tudi na presajeni ledvici, zato žal pri teh bolnikih presajene ledvice delujejo manj časa kot pri drugih prejemnikih.
V Sloveniji so v zadnjih dveh letih opravili pri treh bolnikih tudi kombinirano presaditev ledvice in trebušne slinavke. To zdravljenje pride v poštev le pri diabetikih tipa 1, ki so mlajši od 55 let. Ti bolniki več ne potrebujejo inzulina, prav tako se na presajeni ledvici ne razvije okvara zaradi sladkorne bolezni.
Diabetes po presaditvi ledvice
Po presaditvi ledvice pa se lahko sladkorna bolezen razvije pri bolnikih, ki je prej niso imeli. Vzrokov za to je več, je povedala diabetologinja dr. Jelka Zaletel iz UKC Ljubljana. Tako lahko bolnik razvije sicer običajni obliki diabetesa tip 1 ali tip 2 ali pa do diabetesa pride zaradi učinkov imunosupresivnih zdravil, ki vplivajo na zvišanje sladkorja v krvi - gre za tako imenovani potransplantacijski diabetes. Ker pri prvih dveh ne vedo, ali gre za tip 1 ali tip 2, ta diabetes zdravijo z inzulinom. Kadar gre za zvišanje krvnega sladkorja zaradi zdravil, potreba po inzulinu v telesu zelo niha - veliko inzulina bolnik potrebuje dopoldne, po zaužitju imunosupresivov, čez noč pa manj. Ker z zdravili ni mogoče tako uravnavati izločanja inzulina, morajo poseči po inzulinu, je povedala Zaletelova.
Sladkorna bolezen se lahko pojavi kmalu po presaditvi ali pa tudi več let po njej. Pojav sladkorne bolezni po presaditvi je za bolnika lahko precejšnje breme, zato mu je treba dobro pojasniti, zakaj potrebuje inzulin, ter mu pomagati, da to bolezen sprejme kot stanje, s katerim lahko ugodno vpliva na delovanje presajene ledvice, kot pa če bi diabetes ostal neprepoznan - saj je tisto, kar je za ledvico najbolje, primeren krvni sladkor, je še povedala Jelka Zaletel.
