Vse manj ozkopasovnih priključkov

Razširjenost interneta je povezana z urbanizacijo območja, na katerem živi gospodinjstvo. Največ slovenskih gospodinjstev je imelo dostop do spleta na srednje gosto naseljenih območjih (75 odstotkov), medtem ko znaša povprečje EU 72 odstotkov. Bolj se od evropske sedemindvajseterice razlikujemo glede dostopnosti spleta na gosto naseljenih območjih. Tam pri nas do interneta dostopa 68 odstotkov gospodinjstev, za šest odstotnih točk manj, kot znaša povprečje celotne EU. Internet ima na redko naseljenih območjih 63 odstotkov slovenskih gospodinjstev. V primerjavi z EU so glede razširjenosti širokopasovnega dostopa do spleta na redko naseljenih območjih slovenska gospodinjstva na boljšem.

Leta 2010 ni imelo dostopa do spleta 203.617 slovenskih gospodinjstev (32 odstotkov vseh). Za to je obstajalo več razlogov. Najbolj pogosta sta bila odsotnost potrebe po internetu in pomanjkljivo znanje, najmanj pogosta pa telesna okvara in pomisleki glede zasebnosti ali varnosti.

V zadnjih treh mesecih je splet uporabljalo 1,180.085 prebivalcev Slovenije (70 odstotkov vseh), starih od 10 do 74 let. Slabih 50 tisoč manj od pol milijona jih interneta ni uporabljalo še nikoli v življenju.

Skupno število internetnih priključkov se je v obdobju od leta 2007 do 2010 povišalo za 66.200. Opazen je trend zniževanja števila ozkopasovnih priključkov: medtem ko jih je bilo leta 2007 dobrih 73.000, jih je bilo lani le še nekaj čez 9900. Raziskava MOSS Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) za obdobje zadnjih dveh let pa kaže, da Slovenci splet uporabljajo vse pogosteje. Povprečni mesečni uporabnik interneta v starostni skupini od 10 do 75 let je leta 2009 na spletu preživel 8 ur in pol na mesec, po podatkih za leto 2010 pa ta številka znaša 12 ur.

Dober milijon Slovencev je splet uporabljalo za pregledovanje in pisanje elektronske pošte, sledi iskanje informacij o blagu in storitvah. Želja po pridobivanju novih znanj in informacij ter po izobraževanju sta tretji in četrti najpogostejši motiv izrabe časa, preživetega na spletu.

Preoblikovanje tržne pogače

Ker vse več časa preživimo na spletu, je vse pomembnejša tudi nemotena in nenehna dostopnost. Po spletnih forumih, blogih ali pod novicami se ob prekinitvah povezav opazi nemalo jeznih komentarjev razočaranih uporabnikov.

Poklicali smo štiri največje ponudnike in jih povprašali, koliko naročnikom zagotavljajo dostop do interneta, koliko klicev dnevno v povprečju prejme njihova služba za tehnično pomoč uporabnikom in koliko imajo v njih zaposlenih delavcev. Izračunali pa smo tudi odstotek naročnikov, ki v povprečju dnevno zavrtijo številko tehnične pomoči, in ugotovili, da je delež uporabnikov, ki so poklicali ponudnika in prijavili težave pri dostopu do spleta, pri treh operaterjih približno enak. Odstopa T-2, katerega tržni delež se je leta 2010 v primerjavi z letom poprej po podatkih Apeka zmanjšal za 0,6 odstotne točke. A bistveno večji padec tržnega deleža kljub daleč najvišjemu številu zaposlenih v klicnih centrih doživlja Telekom. Medtem ko so leta 2008 obvladovali 49,1 odstotka slovenskega trga, so leta 2010 beležili za šest odstotnih točk manjši tržni delež. Z izjemo Telekoma in T-2 po podatkih Apeka preostala dva operaterja v zadnjih letih doživljata trend ohranjanja in rasti tržnega deleža.

Telemach dostop do interneta zagotavlja 80.000 naročnikom. Dnevno prejmejo v povprečju tisoč klicev za tehnično pomoč (1,2 odstotka vseh naročnikov). V klicnem centru za pomoč imajo zaposlenih 40 delavcev.

Amis dostop do interneta zagotavlja 52.000 naročnikom. V njihov klicni center za pomoč dnevno pokliče v povprečju 700 uporabnikov (1,3 odstotka vseh uporabnikov). V klicnem centru nemoteno pomoč zagotavlja 40 ljudi.

Telekom dostop do interneta zagotavlja 210.000 naročnikom. V povprečju na službo tehnične pomoči prejmejo 2500 klicev dnevno (1,2 odstotka vseh naročnikov). Za stalno pomoč uporabnikom skrbi v primerjavi s preostalimi tremi ponudniki daleč največ, kar 120 sodelavcev.

Prek T-2 do interneta dostopa 86.000 naročnikov, povprečno prejmejo 2500 klicev na dan ali 2,9 odstotka vseh naročnikov. V njihovem klicnem centru dela 50 sodelavcev.