Na javni tribuni z naslovom Razorožitev slovenske Teritorialne obrambe - Politične in vojaške okoliščine ter posledice je Janša uvodoma spomnil, da je slovenska TO v začetku leta 1990 razpolagala z orožjem za okoli 100.000 ljudi. Po razorožitvi maja istega leta pa je TO ostala le še petina omenjenega orožja, kar je skorajda pod vprašaj postavilo projekt slovenske osamosvojitve.

Veliko vprašanje po Janševih besedah tudi je, če bi se Ante Markovič in JLA odločila za napad na Slovenijo, če TO ne bi bila razorožena.

Janša je kot neresnične označil nedavne trditve takratnega predsednika predsedstva SRS Milana Kučana, da je za ukaz generalštaba JLA, ki je bil izdan 14. maja 1990, izvedel šele dva dni pozneje. Kučan in ostali so za ukaz vedeli že prej in so se le sprenevedali, je dejal Janša.

Prvi slovenski obrambni minister je tudi opozoril, da je takratno predsedstvo SRS tudi sicer dajalo različne informacije o tem, kdaj so izvedeli za ukaz o razorožitvi.

Tako je predsedstvo 14. junija 1990 skupščini RS poslalo uradno informacijo, da je bilo o razorožitvi TO uradno obveščeno 15. maja 1990 popoldne. Tri dni pozneje, ko se je javnost začela spraševati, zakaj predsedstvo ni ukrepalo, je v predsedstvo v skupščino poslalo še eno informacijo, v kateri je zapisalo, da so bili o razorožitvi obveščeni 17. maja. Milan Kučan pa je aprila letos za Delo dejal, da je bil o razorožitvi razorožitvi obveščen 16. maja. Tri različne izjave torej. Nobena pa ne drži, je dejal Janša.

Opozoril je tudi, da nekateri štabi niso spoštovali njegovega takratnega ukaza, naj orožja ne predajajo JLA, ob tem pa dodal, da zaradi teh, pa tudi drugih omenjenih "očitnih izdaj, Slovenija do zdaj ni nikogar klicala na odgovornost".

Prvi minister za notranje zadeve v samostojni Sloveniji Igor Bavčar je opozoril, da nekateri takrat niso opravili svojega dela tako, kot bi ga morali, to pa zato, ker so ocenjevali, da Demos ne bo sposoben ostati dolgo na oblasti in so računali, da bodo kmalu znova prevzeli oblast. Ob tem je spomnil, da mu takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl ni želel predati poslov.

Na javni tribuni sta sodelovala tudi takratna političarka Alenka Žagar Slana in takratni načelnik enega izmed pokrajinskih štabov Manevrske strukture narodne zaščite Marjan Fekonja. Oba sta se strinjala, da je bila dopustitev razorožitve TO izdaja.