Generalka za obračun s Portugalci ni bila uspešna, kajti na sredini tekmi osmega kroga v končnici za prvaka je oslabljeni Cimos (brez Uroša Elezovića, Darka Stanića, Vladimirja Osmajića in Bojana Skoka) izgubil v gosteh proti Loki (28:30). »Tekma je potekala v visokem igralnem ritmu, za katerega pa za vseh šestdeset minut nismo imeli dovolj igralcev. Očitna je bila tudi utrujenost nekaterih igralcev, kar je posledica dolge in naporne sezone. Proti Benfici je zelo vprašljiv nastop Stanića, a v moštvo se vračata vsaj Osmajić in Skoko, zato bomo lahko v Lizboni spet igrali v visokem ritmu,« napoveduje Cimosov trener Fredi Radojkovič.

»Verjetno bi nam v finalu bolj ustrezal Partizan, ki prihaja z naših prostorov in igra podobno kot mi. Poleg tega bi tudi lažje prišli do posnetkov in podrobnejših podatkov o igri Beograjčanov, prav tako pa bi manj časa in energije izgubili s potovanjem,« priznava Radojkovič. V polfinalu je Benfica prvo tekmo v Beogradu izgubila s 30:36, a je na povratni pred le 450 domačimi gledalci slavila s 33:25 in se uvrstila v finale. Velik delež k portugalskemu uspehu je prispeval 204 centimetre visoki Srb Milan Vučičević, nekdanji igralec Prul in Slovenj Gradca, ki je v Beogradu dosegel sedem zadetkov, v Lizboni pa šest. Partizanu ni pomagala niti odlična predstava že 38-letnega Nenada Maksića, še enega rokometaša, ki si je nekoč športni kruh služil v Sloveniji (Prevent, Celje): na prvi tekmi je dosegel deset zadetkov, na povratni pa kar 14.

V sezoni 2007/08 je danski FCK iz Koebenhavna preprečil Cimosu napredovanje v finale evropskega pokala EHF, v letošnji pa so Primorci prek bolgarskega Sparta, švedske Eskilstune, poljskega Azotyja Pulawyja in romunske Stiinte prišli na prag rokometnega raja. Pred obračunom s trenutno tretjeuvrščenim moštvom portugalske lige (za Portom in SAD Madeiro) trener Radojkovič opozarja: »Benfica je s svojo igro precej nepredvidljiva, lahko bi rekel kar divja. Portugalci igrajo tudi zelo hitro in so tehnično dobro podkovani, kar so pokazali na kvalifikacijski reprezentančni tekmi proti Sloveniji v Celju, na kateri je nastopilo tudi nekaj igralcev iz Benfice.«

Da je Benfica zelo nevarna predvsem na domačem igrišču, potrjuje tudi statistika. Moštvo trenerja Joseja Antonia Silve je na štirih letošnjih evropskih tekmah (proti romunski Steaui, ukrajinskemu Zaporožju ter srbskima Radničkemu iz Kragujevca in Partizanu) štirikrat zmagalo, povprečna razlika v korist Portugalcev pa je znašala več kot devet zadetkov na tekmo (skupaj 37). A trenerja Radojkoviča pred dvobojem s klubom, ki ima v svojih vrstah le dva tujca (poleg Vučičevića še Rusa Georgija Zaikina), to ne skrbi: »Pred skupno vlogo favorita ne bežimo, saj smo finale napovedali že avgusta lani na predstavitvi moštva. Osnovni cilj je, da se dobro spočijemo, umirimo in se čim bolje pripravimo na Benfico, ki doma melje nasprotnike, na gostovanjih pa je bolj krotka. Zato je naš cilj v Lizboni priigrati aktiven rezultat, ki bi nam omogočil, da pred polno Bonifiko naslednji teden osvojimo drugo letošnjo lovoriko.«