»Med dir ko sem se po nesrečni ponedeljkovi tragediji trudil, da nisem razmišljal o tem. Zmago pa posvečam prav Wouterju in njegovi družini,« je Bart de Clerq zmago posvetil rojaku. Najbolj kislih obrazov sta goro zapuščala Michele Scarponi in Roman Kreuziger ter s tem ekipi Lampreja in Astane. Tudi Gorazd Štangelj in Simon Špilak, ki sta z Borutom Božičem kratko etapo (110 kilometrov) na koncu vzela bolj kot regeneracijsko. Za Božiča bo danes dan, ki ga dolgo čaka, obeta se velika priložnost v sprintu.
Bolj kot sedma etapa gira je po zornost v kolesarskem svetu vzbudila objava kolesarske različice Wikileaksa – tajnih podatkov Mednarodne kole sarske zveze UCI o stopnji sumljivosti kolesarjev o morebitni uporabi dopin ga pred lanskim Tour de France. UCI je namreč 198 kolesarjev, tudi Kristjana Korena, Janija Brajkoviča, Grega Boleta in Simona Špilaka, na podlagi podatkov iz biološkega potnega lista raz delila v enajst razredov sumljivosti, od 0 do 10. Podatki, ki jih je objavil francoski L'Equipe, ne kažejo na uporabo dopinga, temveč predvsem razkrivajo sistem, kako so in še obravnavajo kolesarje.
Kolesarji iz skupine »nič« (Koren, Cancellara, Boasson; skupno 50 ko lesarjev) in »ena« (Fuglsang) so imeli nesumljiv biološki potni list. Skupine »dve« (Špilak, Cavendish, Hushovd), »tri« (Bole, Basso, Cunego, Schleck) in »štiri« (Brajkovič, Armstrong, Evans, Schleck) so imele stabilno sliko analiz iz BP. Za kolesarje skupine »pet« (Con tador, Vinokourov, Ballan) velja pove čana pozornost. V skupinah »šest« (Pe tacchi), »sedem« (Martin, Klöden), »osem« (Hondo), »devet« (Menčov) in »deset« (Barredo, Popovič) pa je skupno 27 kolesarjev, ki so jih imeli pri UCI in WADA posebej označene in pod posebnim drobnogledom za tour.
Od omenjenih 27 najbolj sumljivih med čistimi sta samo dva v minulih letih že imela pozitivne dopinške teste (Petacchi, Hondo), vendar oba v zdrav stveno-prehranskih okoliščinah. Pozitiven na lanskem touru je bil nato le Alberto Contador, katerega primer klenbuterol je na CAS. Seveda je takoj prišlo tudi do drugih poigravanj in premetavanja številk. Najmanj točk so nabrali kolesarji Cofidisa in drugih francoskih ekip, največ pa Astana in RadioShack, dejansko najbolj testirani ekipi karavane. Lestvica po nacional nosti je prav tako z najnižjim koeficientom navrgla Francoze in Nizozemce, sledijo Švicarji in Portugalci. Slovenska četverica je peta na tej lestvici. Najbolj sumljivi so Kazahstanci, Ukrajinci, Rusi, Belorusi in Italijani.
Pri UCI so seznam potrdili, vendar zdaj iščejo izdajalca, ki je te podatke razkril. Seznam naj bi sestavil antidopinški ekspert Pierre Edouard Sot tas, ki je delal v antidopinškem labo ratoriju v Lozani, zdaj pa dela za WA DA. Direktor toura Prudhomme je tovrstni način s seznamom pohvalil kot dober sistem boja proti dopingu. Kolesarji pa so bolj jezni, čeprav so že prej predvidevali, da je seznam obstajal, saj ciljni dopinški testi niso bili naključje. Še bolj pa se je odprla tema zaupnosti podatkov. Seznam je prvi tovrstni primer v svetu športa, katerega osnova je sporni biološki potni list, kar se je pokazalo tudi v primeru Tadeja Valjavca.