Ko se medicinska sestra odpravi na delo v bolnišnico, ne more biti popolnoma prepričana, da bo čez osem ur lahko zapustila svoje delovno mesto. Če namreč njene kolegice ni v službo, jo mora nadomestiti, saj je treba zadostiti potrebam pacientov. Prav tako se medicinske sestre po končani dopoldanski izmeni zvečer velikokrat vrnejo na delo, pojasnjuje Mlakarjeva.

Delovnik medicinskih sester je neprijazen, ugotavlja državni statistični urad (Surs). Samo dobra tretjina (okoli 35 odstotkov) medicinskih sester dela v eni izmeni, 27 odstotkov jih svoje zadolžitve opravlja v dveh izmenah, 38 odstotkov pa ima delo organizirano v treh ali več turnusih. Mlakarjeva opozarja, da medicinske sestre v bolnišnicah v povprečju delajo od 11 do 14 nočnih izmen na mesec, službene obveznosti pa jih zaposlujejo vsaj tri konce tednov v mesecu. Sindikat se sicer v redkih primerih, a še vedno, tudi bori, da bi zdravstveni delavci vsaj štiri dni zapored delali v isti izmeni.

Medicinske sestre niso obremenjene le zato, ker bi jih po ocenah Mlakarjeve v Sloveniji potrebovali dobrih 20 odstotkov več, ampak tudi zato, ker jih je le nekoliko več kot polovica v celoti na voljo zdravstvenim organizacijam. Okoli 40 odstotkov medicinskih sester namreč ni vključenih v troizmenski delovnik, ker uveljavljajo starševske in druge pravice.

Tako preostale varuhinje pacientov delajo v še bolj zahtevnih razmerah, potrebe po zaposlitvi medicinskih sester v slovenskem zdravstvenem sistemu pa poskočijo na 40 do 50 odstotkov, pravi Mlakarjeva.

Po njenih besedah bolnišnična sestra v eni izmeni opravi do 270 postopkov. "Pogosto nima časa izkoristiti zakonske pravice do malice, tudi na tako imenovano kofetkanje lahko kar pozabi," zatrjuje. Ob tem pa pravi, da pri njihovem delu ni najtežje izpolnjevanje zdravnikovih naročil (kot so odvzem krvi, dajanje injekcij, merjenje vitalnih funkcij), ampak poseganje v intimo drugega človeka. "Predstavljajte si, da ste danes zdravi, jutri pa zaradi avtomobilske nesreče ohromite. Medicinska sestra vam mora pomagati pri hranjenju, gibanju, oblačenju, odvajanju, to pa je nekaj, kar ljudje, še posebej moški, izjemno težko sprejmejo," opisuje Mlakarjeva. Meni, da je največja umetnost njenega poklica prav takšna pomoč pacientu, da ni prizadeta njegova osebna integriteta.

"Zato pa lahko ta poklic opravljaš samo, če si s srcem pri stvari in imaš rad tako svoje delo kot pomoč drugim ljudem," poudarja in dodaja, da prav zaradi te predanosti sestre zdržijo velike obremenitve. Zagotovo vztrajajo pri svojem delu tudi zaradi hvaležnosti bolnikov in občutka, da so za nekoga drugega naredile vse, kar je v njihovi moči, še dodaja. Tega ni mogoče reči za finančne spodbude, saj Mlakarjeva opozarja, da medicinska sestra v Avstriji zasluži več kot pri nas, zato lahko v prihodnosti pričakujemo velik odliv mladih kadrov v tujino, kjer te delovne sile primanjkuje.

Poklic medicinske sestre tradicionalno opravljajo predvsem ženske. Mlakarjeva pravi, da predvsem zaradi osebne naravnanosti, saj ženske po pravilu druge posameznike postavljajo v ospredje, sebe pa v drugi plan. Vendar so tudi moški na posameznih področjih dela medicinskih sester odlični, poleg tega pa izredno dobro vplivajo na medsebojne odnose v kolektivu, poudarja. Po podatkih Sursa se njihov delež med ženskimi kolegicami v zadnjem desetletju postopno zvišuje in je lani znašal 11,7 odstotka vseh medicinskih sester. Teh je bilo lani decembra v slovenskem zdravstvenem sistemu zaposlenih več kot 16.900, med njimi torej skoraj 2000 moških.

Ena izmed značilnih razlik med moškimi zdravstvenimi tehniki in ženskimi medicinskimi sestrami je po besedah Mlakarjeve tudi ta, da moški hitreje napredujejo, saj izstopajo iz množice žensk in jih odgovorni hitreje opazijo. Prav tako hitreje nadgrajujejo svojo izobrazbo, medtem ko njihove ženske kolegice najdejo vrsto izgovorov, da se tega ne lotijo.

Zato tudi ne preseneča podatek Sursa, da so moški v poklicu medicinske sestre bolje plačani od svojih ženskih kolegic. Se jim pa te zadnja leta približujejo - leta 2009 je bila tako povprečna mesečna bruto plača medicinske sestre le še 43 evrov nižja od plače zdravstvenega tehnika in je znašala 1728 evrov.

Zgodovinsko gledano poklic medicinske sestre po besedah Mlakarjeve izhaja iz mater in redovnic, mednarodni dan medicinskih sester pa vsako leto praznujemo 12. maja, na dan, ko se je leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale. Ta je "kot plemkinja na neki način dala ugled in status našemu poklicu, saj so se pred tem v ta posel vključevale ženske iz revnejših slojev," pojasnjuje Mlakarjeva. Dodaja, da Florence Nightingale velja za pionirko ne le na področju zdravstvene nege, ampak tudi na področju zdravstva kot takega, saj je ustanavljala predhodnice današnjih bolnišnic, v katere je začela vpeljevati sodobna higienska in strokovna načela. Tudi v Sloveniji je kot prva skrbstvena sestra, leta 1919 zaposlena na Jesenicah, ledino zdravstvene nege orala ženska, Angela Boškin.