Zelo so se trudili, vendar nimam nič pokazati," se je slovenski kolesar Borut Božič moral sprijazniti po šesti etapi italijanskega Gira v Fiuggi. Potem ko je v sprinterskem zaključku v položni klanec v ruleti hitrih taktičnih odločitev ostal brez omembe vrednega dosežka in na repu vodilne skupine, 88 mest in 19 sekund za zmagovalcem Špancem Franciscom Ventosom (Movistar).

Kot se sprinterjem velikokrat zgodi, je od zmage do razočaranja le nekaj trenutkov v spletu okoliščin in odločitev. Idrijskega sprinterja je pomočnik Ongarato v zadnjem kilometru v zavetrju pripeljal povsem v ospredje. Ko se je s čela odmaknil tudi Petacchijev pomočnik Hondo, je 450 metrov pred ciljem ritem malce padel, situacijo je z napadom poskušal izkoristiti Danilo Di Luca, Idrijcu pa ni preostalo drugega, kot da kot prvi v koloni skoči za njim. "Nisem ujel Di Lucovega zavetrja. Če bi čakal še sekundo dlje na ostale za mano, bi morda še drugi padli mimo. Ker bi s tem izgubil tudi hitrost, bi nemara še težje kaj iz tega potegnil. Idealno bi bilo, če bi ujel zavetrje Di Luce, kot je moje izkoristil Petacchi. Praktično sem mu idealno pripravil sprint. Videli ste, da zaradi zahtevnega zaključka tudi on ni zmogel obrniti pedal v zadnjih metrih, čeprav je imel zmagovito hitrost. V tistem trenutku sem bil v povsem podrejenem položaju. Igre je bilo zame konec," je pojasnil Božič.

Poleg zelo valovite etape na robu Apeninov z dolgim begom peterice z Ukrajincem Popovičem in številnimi napadi je bil zaključek pisan za zelo vzdržljive sprinterje. Skoraj deset kilometrov zlagoma vzpenjajoče se ceste domala povsem do cilja je uničilo sprinterje tipa Cavendish. "Največja težava tudi zame je bil dolg klanec. V primerjavi s Petacchijem in Ventosom sem pokuril verjetno več moči, kar je odločilo. Nisem zadovoljen. Vendar nisem niti razočaran. Na koncu, ko je šlo zares, sem bil vendarle zraven," je opisal Božič ključne trenutke.

Božič je bil po etapi zelo zgovoren in je opisal trenutke, ki odločajo: "Še najbolj me v teh trenutkih po etapi žre, ker ne znam poslušati samega sebe in se na podlagi tega tudi odločati. Vem, da je pri maksimalnem srčnem utripu zelo težko razmišljati. Zdaj je lahko biti pameten pri teh stvareh, vendar bi taktično odločitev v zadnjih 500 metrih morda lahko naredil drugače, a sem nekaj moral narediti."

Po etapi, v kateri Špilak in Štangelj ritma glavnine nista držala, se Božič ni izgovarjal na padec v etapi v sredo, zaradi katerega ga pri vožnji v stoje muči neprijetna bolečina. "Padel sem zelo nerodno, na zadnjico, da nekaj trenutkov nisem mogel niti dihati. Vendar to ni izgovor, čeprav je bilo morda prav to tisto, kar mi je zmanjkalo. Pač nisem bil stoodstoten. Upam, da se bom po prvi gorski etapi toliko regeneriral, da bom znova lahko sprintal," upa Božič.

Za 29-letnega Ventosa, ki je še lani vozil v Carmiooru ob Juretu Kocjanu (konec tedna začenja dirko Po Kaliforniji v dresu Team Type 1 skupaj z Aldom Ilešičem), je to peta zmaga v sezoni in je že 21. kolesar svetovne lestvice. Rožnato majico, ki jo na Giru vozijo točno 80 let, od maja 1931, pa je zadržal Nizozemec Pieter "Jok" Weening, že danes pa se obeta sprememba v prvi etapi s ciljem v hribih Montevergine. Vulkan je povečal aktivnost, a z bruhanjem prahu morda le žaluje za Wouterjem, upajo organizatorji.