"O Bog, pa ne že spet. Usmili se ga," je bilo slišati od televizijskih komentatorjev ob dramatičnem padcu Nizozemca Toma Slagterja. Kolesar Rabobanka je negibno obležal po vratolomnem padcu na makadamu, potem ko je vzel bidon od spremljevalcev in mu je očitno obrnilo balanco. Prav tedaj, ko se je Weening že boril v ospredju in ko so se drugi obračali v jarku (Cataldo), bentili nad okvarami koles (Tankink) in ko je Švicar Kohler končeval dolg samostojen pobeg. Boj za zmago in življenje kolesarjev istega kluba je še en simboličen dokaz, kako tanka je črta med zmago, ki mnogim pomeni življenjske sanje in prekinjeno življenjsko nit. Slagterja so odpeljali v bolnišnico s hudimi poškodbami obraza.

Weening, kar v nizozemščini pomeni jok, pa je zadnjih 10 kilometrov sam obdržal minimalno prednost pred glavnino favoritov. In kljub vsemu so vsi veliki favoriti (Nibali, Scarponi, Contador, Menčov, Kreuziger, Kišerlovski, Pinotti) končali skupaj, v ospredju. In še en neverjeten splet okoliščin: nosilec rožnate majice David Millar je končal slabe tri minute za zmagovalcem, ves krvav in popraskan, potem ko je - kot sam pravi - po "neumnosti" na prvem letečem cilju v boju za odbitne sekunde trčil v zmagovalca nesrečne tretje etape Angela Viciosa. Res, giro usod se nadaljuje.

Med tistimi, ki so bes nad makadamsko traso, polno prahu, stresli v cilju, je bil najbolj glasen Danilo Di Luca, letos pomočnik Rodrigueza pri Katjuši. "To naj bi bil dirka po cesti, ne pa po makadamu. Giro je dirka v cestnem kolesarstvu, ne pa v ciklokrosu ali gorskem kolesarstvu. Sedež sem uničil brez padca. Ima to smisel," je bentil "Ubijalec" - gre za vzdevek, ki ga je dobil še pred kaznijo zaradi tekmovalnega sloga.

Z izjemo kolesarjev Leoparda, ki glede na tragične okoliščine s klubskim kolegom niso zmogli nadaljevati gira, organizatorji pa številke 108 v prihodnjih letih ne bodo pripeli na hrbet kolesarjev, se slovenska trojka ni zmogla izogniti brezkompromisnosti "bele ceste". Simon Špilak je vozil ob Petacchiju, Borut Božič ob Cavendishu, potem ko je dobrih 40 kilometrov pred ciljem pristal na tleh, končal z bolečinami v hrbtu in zadnjici, najizkušenejši Gorazd Štangelj pa nekje vmes.