"Nadaljujte v Wouterjevem imenu," je njegov oče Luca Guercilena izrazil željo, da kolesarji njegove ekipe Leopard ne zapustijo dirke. Tako so njegovi klubski kolegi, katerim se je pridružil po spletu naključij - vskočil je kot prva rezerva zaradi padca Daniela Benaatija na Romandiji - ostali v dolgi koloni pogrebcev in se na čelu zapeljali skozi cilj skupaj s Tylerjem Farrarjem, nato drugi z rožnato majico Millarjem ter našimi Gorazdom Štangljem, Borutom Božičem in Simonom Špilakom. Namesto slavnostne proglasitve najboljših je bila tišina na trobento.

Patolog je po opravljeni obdukciji potrdil, da je belgijski kolesar umrl v trenutku, brez trpljenja, zaradi zloma lobanjske kosti. Po besedah očividca, kolesarja RadioShack Portugalca Cardosa, je na spustu lovil skupino, na razmeroma ravnem delu ceste pogledal nazaj za zasledovalno skupino in s hitrostjo okoli 75 kilometrov na uro zadel s pedalom v nizek obcestni zid, zaradi česar ga je vrglo daleč na drugo stran ceste v kamnit cestni rob. Organizatorji Gira z direktorjem Zamegnanom so priznali, da so za smrt vedeli že v času ponedeljkove etape, a tega niso želeli razglasiti, preden so sami žalostno vest sporočili svojcem, predvsem noseči srčni izvoljenki Sophie. Z Wouterjevo družino je na povabilo organizatorjev že v ponedeljek pripotovala v Italijo.

Organizatorji so že kmalu sporočili, da so odločitev o poteku včerajšnje etape prepustili kolesarjem. Karavana je seveda v šoku. "To ni dan, ko bi razmišljali o lovu na zmago in etapi. Moramo se pokloniti Wouterju," je besede žalosti našel David Millar, včeraj vseeno v rožnati majici žalosti. Tyler Farrar, sprinter ekipe Garmin, pa danes zaradi stresa ne bo nadaljeval dirke. "Wouter mi je bil kot brat. Njegova smrt je zame prelomnica, nepopravljiva v mojem življenju. Bil je eden najbolj prijaznih, zabavnih in občudovanja vrednih ljudi, kar sem jih poznal. Bil je duša športa, ki ga imamo vsi radi. Bil je ponos kolesarstva." Tragedija je vzpodbudila osveščanje o nevarnosti tega športa. Kolesarji so pač kot gladiatorji brez oklepov. Velike dirke pa so šov, ki se zaradi izjemnih sposobnosti, bolečine, vzbujanje poguma in strahu dobro prodajajo. Prav zato italijanski Giro ni zastal niti en dan. Ali kot so kritično zapisali v časopisu La Repubblica: "Pot Gira je polna krvi. Tragedijo so po TV prenašali v živo. Eno uro solz in laži."

Peta etapa od Piombina do Orvieta (191 km) bo predvidoma že v ustaljenih tirnicah. Na razgibani trasi, tudi z makadamom, bo o zmagi odločal krajši ciljni klanec.