V razpravi, ki so jo skupaj pripravili Slovenska tiskovna agencija, veleposlaništvo ZDA v Sloveniji in Internacionalni medijski center (IMC), so sodelovali ameriški strokovnjak za odnose z javnostmi in nekdanji dopisnik Washington Timesa Nicholas Kralev, vodja službe za odnose z javnostmi na MZZ Miriam Teresa Možgan ter medijski strokovnjak in profesor na FDV Marko Milosavljevič. Vodil jo je predsednik IMC Slovenija in dolgoletni odgovorni urednik Dela Mitja Meršol.

Kralev, ki je kot dopisnik Washington Timesa potoval kar s štirimi ameriškimi državnimi sekretarji, je med drugim pojasnjeval odnos med politiki kot virom informacij in novinarji. Čeprav v javnosti ponavadi prevladuje mnenje, da morata biti to dve popolnoma nasprotni stvari, dejansko pogosto ni tako, saj je odnos med njimi nujno vzajemen in pogosto sega tudi v zasebne sfere, sta se strinjala z Milosavljevičem.

Uglednim medijem se zaupa

A medtem ko lahko zasebne vezi novinarju koristijo, se mora ta vedno zavedati, da imajo politiki svojo agendo, ohraniti določeno distanco in "filter" ter s svojim znanjem, raziskovalnim delom in dodatnimi viri postavljati informacije v širši kontekst, je opozoril Kralev. Verodostojnost pa je poglavitno orožje, ki je še ostalo medijem, je prepričan. Uglednim medijem ljudje zaupajo - za razliko od politikov in tudi vseh, ki lahko svoja mnenja in informacije danes prek socialnih omrežij delijo s svetom.

Z malce drugačnega vidika je o tem odnosu spregovorila Možganova, ki v odnosih z javnostmi dela že vrsto let in je bila priča tektonskim premikom, ki jih je v razmerje politika - mediji vnesel internet. Po eni strani neposredno komuniciranje z javnostmi preko socialnih omrežij, kot je Twitter, predstavlja vse pomembnejši del njene službe. Po drugi strani pa je posvarila pred širjenjem "razkrivaškega" novinarstva - njegov osnovni cilj je objava informacije sama po sebi, dober primer pa afera WikiLeaks - in izginjanjem pravega, raziskovalnega novinarstva.

Verodostojnost profesionalnega novinarstva

Kljub vsemu je Milosavljevič prepričan, da internetno komuniciranje ne more in ne bo nadomestilo novinarstva. Internet je vendarle samo kanal, bistvena pa je vsebina; ljudje smo resda zasuti s poplavo podatkov, a bistven je pomen, ki ga lahko iz teh podatkov izluščimo, in tu vstopijo v zgodbo novinarji, je pojasnil. Poleg tega je tudi on - podobno kot Kralev - izpostavil verodostojnost profesionalnega novinarstva, ki ga ne glede na vse postavlja nad vse številčnejše bloge.

Oba sta sicer kot eno glavnih orožij novinarstva - poleg njegove verodostojnosti in zmožnosti, da nadzoruje nosilce oblasti - izpostavila še denar. Pravo novinarstvo - že samo zbiranje informacij, še toliko bolj pa raziskovalno delo - danes ogromno stane in si ga lahko privošči le še malokdo. To po eni strani vodi v nazadovanje raziskovalnega novinarstva, po drugi strani pa rešuje velike medije pred t.i. državljanskim novinarstvom.