Z delom je začela v stari ljubljanski porodnišnici, še vedno se z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem spominja svojih predhodnic - babic, ki so jo vpeljale v ta poklic, bolje rečeno poklicanost, ki zahteva poleg strokovnosti od človeka tudi veliko mero vživljanja v občutke porodnic, navsezadnje tudi človeške trdnosti, saj se vedno vse ne izteče po najboljših pričakovanjih.
Spreminja se tehnologija, porod ne
V enaintridesetih letih se je seveda marsikaj spremenilo, vendar se po njenem mnenju spreminjajo le podrobnosti, modernizirajo se aparature, tehnologija, a porod se, odkar svet stoji, dogaja enako.
Ko je začela delati, so imeli le en CTG, pa še ta ni bil tako izpopolnjen, kot je sedaj. Zato pa so bile zelo izurjene za poslušanje srčnih utripov s pinardovo slušalko, s katero so takrat poslušali utripanje srca mamice in prihajajočega novorojenčka. "To smo res dobro obvladali, kar je pokazala tudi odlična praksa. Morda smo takrat nekoliko bolj zaupali sebi," se malce nostalgično spomni tistih časov, ko je bilo pričakovanje poroda vendarle nekoliko bolj naraven proces, kot je to dandanes. "Za določene trenutke ob porodu bi, če mene vprašate, čas raje obrnila nazaj."
Starejše matere večkrat povedo, da je nosečnost nekdaj potekala nekako bolj spontano, brez zelo velikih priprav in načrtov. "Morda bi lahko rekla, da so dandanes ženske bolj prikupno zmedene, nekatere pa tudi prestrašene, ko berejo vse mogoče po različnih spletnih forumih in poslušajo nasvete drugih porodnic," pravi in se kar malo ujezi, ko se spomni, da pridejo zdrave nosečnice na porod s porodnim načrtom in prav tem se nemalokrat zgodi, da se porod zgodi po svoje in ne po njihovem načrtu. "Tudi strokovnjaki nikoli ne morejo s popolno gotovostjo trditi, da bo porod normalen, saj se še tako normalna nosečnost med porodom lahko zaplete." Prav zato je treba, pravi, malce bolj zaupati ginekologom, porodničarjem in babicam in se z njimi odkrito pogovarjati.
Zakaj porod doma
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
