Po poročanju italijanske televizije Rai je nesrečni kolesar utrpel številne poškodbe in izgubil ogromno krvi. Weylandtu so reševalci nemudoma priskočili na pomoč, a ga zaradi hribovitega terena niso mogli s helikopterjem takoj prepeljati v bolnišnico. Kljub takojšnji pomoči in masaži srca je Belgijec podlegel poškodbam. "Njegovo srce je prenehalo biti," je sporočil odgovorni za šport pri televiziji Rai, Auro Bulbarelli.
Weylandt je po zraku letel kakšnih 20 metrov, nato pa negibno obležal. Policija, ki je rekonstruirala nesrečo kolesarja, je sporočila, da je do padca prišlo, ko je Weylandt z levim pedalom udaril ob zid.
Smrt kolesarja so potrdili tudi prireditelji na uradni spletni strani in zapisali, da je smrt - potem ko je postalo jasno, da se zdravniki zaman borijo za njegovo življenje - po 40 minutah oživljanja uradno razglasil glavni zdravnik dirke Giovanni Tredici. "Do njega smo prišli nemudoma, saj smo bili tik za njegovo skupino. Bil je nezavesten in je imel zlomljeno lobanjsko dno in številne obrazne poškodbe. Po 40 minutah masaže srca smo morali prenehati z oživljanjem, saj zanj žal nismo mogli več storiti ničesar," je dejal Tredici. Njegovo truplo so po dobri uri prepeljali v dolino.
Šestindvajsetletni kolesar je v karieri dobil dve etapi na velikih dirkah; eno leta 2008 na Vuelti, lani pa prav tretjo na Giru. Profesionalni kolesar je postal leta 2006 pri ekipi Quick Step, letos pa se je pridružil moštvu bratov Schleck.
"Takšne stvari se ne bi smele dogajati. Kar slabo mi je. Moje misli so z njegovo družino. Počivaj v miru, Wouter Weylandt," je na socialnem omrežju twitter zapisal britanski sprinter Mark Cavendish.
Smrt Weylandta je bila prva na kateri od največjih kolesarskih dirk - Giro, Tour, Vuelta - po letu 1995, ko je na dirki po Franciji umrl Italijan Fabio Casartelli. Današnja tragedija je še četrta v zgodovini Gira in prva po 25 letih; na italijanski pentlji so življenje izgubili še kolesarji Orfeo Ponsin (1952), Juan Manuel Santisteban (1976) in Emilio Ravasio (1986).
