"To ni miloščina, to je pametno vlaganje," je dodal generalni sekretar. "Čas je, da spremenimo svoj pogled. Namesto da na manj razvite gledamo kot na revne in šibke, priznajmo, da ima teh 48 držav najboljši nedotaknjeni potencial, in vlaganje vanje je priložnost za vse," je dejal Ban, poročajo tuje tiskovne agencije. Generalni sekretar ZN je posebej poudaril nujnost vlaganj v kmetijstvo, saj je v tem sektorju zaposlenih sedem desetin vsega prebivalstva najrevnejših držav. Ban je sicer napovedal tudi oblikovanje posebnega mehanizma, s katerim bodo ZN nadzirali dejansko dostavo pomoči, ki jo najrevnejši obljubljajo donatorji. "V preteklosti smo že prejeli številne velikodušne obljube o pomoči, a vsa ni bila dostavljena," je dejal Ban.

Srečanju v Carigradu, ki poteka pod okriljem ZN in je že četrto tovrstno, predseduje turški predsednik Abdullah Gül, na otvoritvi pa je bil navzoč tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Tudi turški predsednik se je zavzel za mednarodno pomoč najrevnejšim državam, brez katere 900 milijonov njihovih prebivalcev nima perspektive. Gül je ob tem zahteval prizadevanja za razvoj kmetijstva v teh državah, ustvarjanje pogojev za naložbe ter izboljšanje izobraževalne sisteme. Kot ključ za razvoj je omenil tudi krepitev pravic žensk. Barroso je medtem spomnil, da je EU v zadnjem desetletju skoraj potrojila razvojno pomoč. Pri tem je tudi države, ki so v gospodarskem vzponu, pozval, naj sodelujejo pri razvojni pomoči najrevnejšim.

Na srečanju je bilo sicer slišati glasna opozorila glede grožnje naraščajočih cen hrane in goriva ter podnebnih sprememb, pa tudi pozive k boju proti korupciji v najrevnejših državah. Nekdanji predsednik Svetovne banke James Wolfensohn je tako izpostavil potrebo po dobrem vladanju in ukrepanju proti podkupovanju v najrevnejših državah. To je namreč po njegovem mnenju glavna ovira v boju proti revščini. Po njegovih besedah v najrevnejših državah med pet in 30 odstotkov sredstev zaradi korupcije preprosto ponikne. Na srečanju bodo predvidoma sprejeli Carigrajski program, v katerem naj bi razgrnili cilje razvojne politike za prihodnja leta. Srečanja se udeležujejo tudi predstavniki drugih držav, med njimi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar.

V Carigradu je bil danes tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, katerega država prav tako ni na seznamu najrevnejših držav. V svojem govoru je poudaril, da je šibkost in zaostalost nekaterih držav v razvoju mogoče pripisati dediščini kolonialnih sil. Še danes po njegovem "iste globalne sile" poskušajo "opleniti" bogastvo ranljivih držav. Najmanj razvite države so tiste, katerih bruto prihodek na prebivalca je manjši od 745 dolarjev. V tej skupini je 33 afriških in 14 azijskih držav ter Haiti. Prvo srečanje, ki ga sicer organizirajo vsakih deset let, je potekalo leta 1981 v Franciji, ki je srečanje gostila tudi leta 1990. Tretje je potekalo leta 2001 v Bruslju.