Po maratonskih 244 kilometrih je v festivalu šprinterjev le nekaj metrov zaostal za Alesandrom Petacchijem (Lampre) in Markom Cavendishem (HTC), novim nosilcem rožnate majice, medtem ko je bil le centimetre za Bellettijem in Ferrarijem. Glede na občutke teden pred Girom, ko je bil kar v poštenih dvomih glede forme po bivanju v razmerah tibetanske višine, ima dosežek še toliko večjo težo. Slovenska statistika, kako se je pridružil Hvastiji, Klemenčiču, Hauptmanu, Murnu, Valjavcu in Brajkoviču z uvrstitvijo med peterico na Giru, je zanj le kot zanimivost, za katero sploh ni vedel.

Idrijec je bil v soboto točno petdeseti slovenski kolesar, ki se je pognal s štarta Gira. Z ekipo "počitnikarjev" je v moštvenem kronometru v nekdanji italijanski prestolnici Torinu osvojil deseto mesto. Simon Špilak je z Lamprejem začel kot šesti in je bil pri vrhu razvrstitve mladih kolesarjev, po dveh dneh je na osmem mestu. Gorazd Štangelj, ki se je znova nesebično žrtvoval za prva moža Astane Kreuzigerja in Kišerlovskega pa 18. čas, da so prehiteli Geox z Menčevom in Sastrejem.

"Dobro smo šli. Razpoloženje je odlično," je bil zadovoljen Prekmurec Simon Špilak, ki je pripomogel, da so prehiteli tudi Contadorjev Saxo. V ekipi Lampre je prav nov športni direktor Damiani vnesel več samozavesti, kar je očitno pripomoglo tudi do zmage Petacchija v nedeljo. Cavendisha, ki se ima za prvega sprinterja sveta, je presenetil z zgodnjim začetkom sprinta izza zavetrja. "Manxman" je v cilju nekaj protestno rogovilil na nekorektno linijo Ale-Jeta, a komisarji UCI nepravilnosti niso zaznali.

"Mislim, da nisem naredil nič narobe. Ne gledam nazaj. Če sem, se opravičujem," je pripomnil 37-letni Alesandro Petacchi, ¸za katerega je bila to uradno 22. zmaga na Giru, on pa odločno popravlja, da je bila to že 27., posvečena pa sinu Alessandru jr. za tretji rojstni dan. Pet zmag so mu vzeli 2007 zaradi previsokega odmerka zdravila za astmo.

Cavendish se je v cilju potolažil z rožnato majico, ki jo je prevzel od kolega Marca Pinottija. Slednjemu so jo na uvodnem moštvenem kronometru kolegi iz ekipe HTC prepustili čast, da prvi prevozi ciljno črto in ob zmagi obleče rožnato majico kot Italijan na krilih milijona gledalcev, kot so najavili, da jih je bilo ob dvajset kilometrski trasi v Torinu.

Da nacionalnost v sedaj mnogo bolj globalnem Giru ne igra več tako pomembne vloge, pa je dokaz Alberto Ongarato. "Prav po zaslugi Ongarata sem imel do 500 metrov pred ciljem sijajno pozicijo, tik v zavetrju Cavendisha in Petacchija. Vendar je hitrost malce padla, po levi in desni so me začeli prehitevati, tako da sem zdrsnil na deseto pozicijo. Če bi bil bolj agresiven sprinter, nemara tega ne bi izgubil. To moram razčistiti pri sebi. Veseli pa me, da sem imel po 250 kilometrih močne noge, da sem na koncu prehiteval. Tako sem sebi dokazal, da zmorem. Kot so vsi priznali, je zadnjih dvajset kilometrov tako letelo, da nobena ekipa ni postavila vlaka in se je vse prej "zluftalo". Kaj bo prineslo naslednje dni, pa težko rečem. To je Giro," Borut Božič v podrobnem pojasnjevanju ni želel ničesar napovedati. Današnjo etapo do Rapalla zaznamuje klanček pred ciljem.