Ta pripravka so veterinarji lani brezplačno razdelili čebelarjem, ki bi ju smeli uporabljati le v času, ko čebele niso na paši. A ker nekateri tega očitno niso spoštovali in ker obstaja verjetnost, da se kumafos uporablja tudi v pripravkih, ki za čebele niso registrirani, je kmetijsko ministrstvo tudi tukaj uveljavilo načelo previdnosti in se odločilo, da bo čebelarje namesto s kemičnimi oskrbelo z ekološkimi sredstvi za zdravljenje varoze. Ekološki čebelar Milan Meglič si za to prizadeva že več let, zato je te odločitve vesel, kljub temu pa opozarja: "Zelo težko bo čez noč delati povsem brez kemije, saj zatiranje varoj z ekološkimi sredstvi zahteva nekaj dodatnega znanja. Skrbi me ta prehod, če ne bo organiziran in bo izpeljan na silo. Vem namreč, kako je pri čebelarjih težko kakšno stvar obrniti."
Država se je za enotno zatiranje varoj odločila leta 2008, po množičnih pomorih čebel, ki so bili povezani tudi z uporabo najrazličnejših nedovoljenih kemičnih sredstev, s katerimi so se čebelarji spopadali z varozo - zajedavsko boleznijo, ki jo povzroča pršica varoja. Prvo leto so veterinarji čebelarjem brezplačno razdelili kemično sredstvo bayvarol, na tiste, ki kemije ne marajo v svojih čebelnjakih, pa so preprosto pozabili. Milan Meglič priznava, da so kasneje to napako popravili, saj so zadnji dve leti brezplačno na voljo tudi ekološka sredstva za zatiranje varoj. Na vprašanje, ali se bodo lahko brez kemije z njimi spopadali tudi veliki čebelarji, Meglič odgovarja: "Če se lahko v tujini, zakaj se ne bi tudi pri nas."
Po Megličevih navedbah so kemična sredstva za zatiranje varoj registrirana tudi v Nemčiji in Avstriji, vendar uradna veterina njihove uporabe ne priporoča, ker imajo toliko slabih lastnosti. Meglič zato obžaluje, ker slovenska veterina že do zdaj ni dejavneje sodelovala pri spodbujanju ekološkega zdravljenja. "V tem primeru danes kemije v slovenskih čebelnjakih ne bi več imeli," ocenjuje Meglič in dodaja, da je pravi pristop ta, da država ljudi usmerja v bolj zdravo pridelavo hrane. Avstrija, na primer, to uspešno počne že leta, saj čebelarji, ki so v programu ekološkega čebelarjenja, za vsako čebeljo družino dobijo 25 evrov subvencije. "S tem si pokrijejo stroške nadzora, dela in dražje tehnologije," poudarja Meglič.
In kdaj bomo v Sloveniji kemijo povsem izgnali iz čebelnjakov? "Verjetno čez nekaj let - če se bodo čebelarji tega lotili zelo resno. Tisti, ki imajo odpor do ekoloških sredstev, bodo delali napake, če bodo morali nekaj storiti na silo. Izgubljali bodo čebele in za to znova krivili nekoga, ki jim je nekaj vsilil," napoveduje Milan Meglič. In dodaja, da so za ekološko čebelarjenje dovoljena sredstva na podlagi timola, njihova uporaba je dokaj enostavna, vendar niso tako učinkovita. Pri mravljinčnih kislinah pa mora, tako Meglič, čebelar pridobiti občutek, da je zdravljenje z njimi uspešno. "Ni sredstva, ki bi ga enostavno kupil ali dobil in dal v panj. Čebelar mora dodati precej svojega znanja, da stvar deluje," navaja Meglič. Zato uspeh zdravljenja z ekološkimi sredstvi povezuje z ozaveščenostjo čebelarjev in resnim pristopom, tudi strokovnih služb.
