Kot je pojasnila Širca, na ministrstvu ne želijo, da "politika v prihajajočem času vstopa v arhiv". Arhivi so po njenih besedah stvar stroke, zgodovinskega proučevanja in strokovnega dela.

"Nočemo trošiti davkoplačevalskega denarja za referendum, ki ga ne potrebujemo," je dejala in dodala, da bo vlada kljub temu vedno na voljo državljanom in državljankam z vsemi informacijami o vprašanjih, ki zadevajo referendum.

Poudarila je, da jih ena referendumska nedelja stane toliko, kot en nov arhiv, ki ga želijo zgraditi na Roški ulici v Ljubljani, toliko kot arhiv v Mariboru ali v Novem mestu oz. toliko kot nov arhiv, ki ga gradijo na Ptuju. "Stane nas tudi toliko, kolikor potrebujemo sredstev, da v petih letih, ko velja strategija o digitalizaciji arhivskega gradiva, posodobimo delovanje v arhivih," je dejala. Posodobitev arhivov je namreč dejavnost, ki je bila po njenem mnenju v obdobju po osamosvojitvi "zelo spregledana in zanemarjena".

Ureditve, kakršno si želijo predlagatelji referenduma, po njenem prepričanju ni nikjer na svetu. "Pri tako občutljivih vprašanjih, kot je skrbstvo arhivskega gradiva, ki pomeni tudi skrbstvo za nacionalno identiteto in skrbstvo za zgodovino tega naroda, se ne velja igrati," je poudarila.

Povedala je še, da se je "za časa prejšnje vlade sprejel zakon, ki se je v trenutku, ko je bil sprejet, tudi povozil, izrabil in s podzakonskim aktom tudi zmanipuliral".

Ministrici sta se v izjavi pridružila direktor Arhiva RS Dragan Matić in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjan Selan, ki sta izpostavila, da je jedro problema dostopnost do nekaterih arhivskih dokumentov, ki bi lahko po njunem mnenju ob predčasnem razkritju ogrozili varnost države ali posameznikov.

Matić je ponovno poudaril, da je novela, kot jo predlaga vlada, ustrezna rešitev, saj je sedanja zakonodaja "zmedena". Danes namreč obstaja podzakonski akt, na podlagi katerega je nastal sporazum, s katerim je 80 odstotkov arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki se nanaša na obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost, zaprtih do leta 2044, je poudaril Matić. Na drugi strani pa obstaja arhivski zakon, ki pravi, da je vse gradivo, ki je nastalo pred letom 1990, prosto dostopno. Poleg tega je na teh gradivih s sklepi na več dokumentih oznaka tajnosti.

Arhiv po njegovih besedah ni v položaju, da bi lahko zapiral dostop do gradiva, pač pa dostop urejajo predpisi. V okviru teh predpisov institucija, ki dokumente hrani, določi kategorije dokumentov, ki zaradi svoje narave morajo določeno obdobje ostati nedostopni, da "ni ogrožena varnost države ali pa interesi oz. varnost posameznika".

Po mnenju Selana ni primerno, da so gradiva s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti javna. Po njegovi oceni bi povsem nekritična objava teh dokumentov pomenila možnost škodovanja interesom države in posameznikom, ki so delali za nekdanjo SDV v interesu Slovenije. Kot je poudaril, "najverjetneje ni države, kjer bi bila prosta dostopnost gradiv s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti".