''Zlobni drugorazredni državljani''

V javnosti se diskriminacija ateistov redko obsoja, olje na ogenj pa vsekakor prilivajo krščanski konzervativci, ki radi poudarjajo, da ima pomanjkanje vere slab vpliv na celotno družbo in vodenje države. Tako so ateisti avtomatično uvrščeni med ''sumljive'' ter drugorazredne državljane. Vendar, ali so neverni ljudje res slabe osebe?

Vsa sociološka raziskovanje pravijo ravno nasprotno. Anketiranci, ki se niso opredelili za verne, ne glede na to, kje živijo, so se izkazali za vsesplošno boljše ljudi. Kar zadeva moralo, odgovornost in humanost – poleg tematik kot so mučneje političnih in vojnih zločincev, smrtne kazni, kazovanje otrok s tepežem, rasizem, seksizem, homofobija, antisemitizem in kršenje človekovih pravic – so neverniki pokazali več etičnih načel in sočustvovanja v primerjavi z ljudmi, ki so se opredelili za zelo verne.

Nadalje, ko je govora o umorih in zločinih, sta odstotka obeh dejanj manjša v sekularnih državah kot sta Japonska in Švedska, med tem ko so rezultati ZDA na tem področju naravnost obupni. Enako velja za zvezne države znotraj ZDA. Tiste, kjer je odstotek vernikov višji, kot sta Louisiana in Misisipi, imajo neprimerno višji odstotek umorov od držav, kjer je vernikov manj, kot sta Vermont in Oregon.

Razmišljanje s svojo glavo

Na inteligenčnih testih, še posebej pa na testih jezkikovnih sposobnosti in znanstvene pismenosti, ateisti dosegajo odlične rezultate. Njihova vzgoja otrok temelji na racionalnem pristopu reševanja problemov, poleg tega posamezniku omogočajo mišljenje z lastno glavo. Pogosteje uporabljajo kontracepcijo, manj so nagnjeni k nacionalizmu, najbolj pa cenijo svobodo mišljenja.

Čeprav so nekatere predhodne raziskave dokazovale, da ateisti niso tako ''zdravi v glavah'' kot verniki, da so manj srečni in zadovoljni s svojim življenjem, pa nove raziskave govorijo o tem, da je zelo težko statistično povezati vero s srečo in mentalnim zdravjem osebe. Kljub temu nekateri za primer navajajo Dansko, ki je ena izmed najmanj religioznih dežel, vseeno pa se iz leta v leto znajde na prvem mestu lestvice najsrečnješih nacij.

Statistike, ki gredo na roko vernikom, večinoma govorijo o samomorih, ki so pri ateistih pogostejši, a raziskovalci predpostavljajo, da je to posledica strahu pred prekletstvom, saj je za vernike samomor greh, ki se konča s peklom.

Več ateistov, več zdravih ljudi

V ''razvitejših'' delih sveta, je mnogo držav, ki bi jih lahko uvrstili med zelo sekularne, vse pa beležijo manjšo stopnjo siromašnega prebivalstva in mladoletnih nosečnosti, pa tudi manj splavov. Manjše je tveganje obolenj za spolno prenosljivimi boleznimi, prebivalstvo je telesno bolj zdravo, v boljši kondiciji, zloraba drog je redkejša, stopnja kriminala nižja, ekonomska razvitost pa večja.

V zadnjih letih beleži ateizem precejšen porast v svojih vrstah, le v ZDA se je število ljudi, ki niso verni, od 60. let potrojilo. Po najnovejših ocenah naj bi bilo kar 60 milijonov američanov ateistov, kar je približno petina prebivalstva ZDA.

Sledeč raziskavam so mnogi mnenja, da ne glede na to, ali se verniki razumejo z ateisti ter ali jih odobravajo ali ne, blatenje tistih, ki v Boga ne verujejo, nima več mesta v družbi.