Po prvem maju je pričakovati več delavcev iz Slovenije, a dela ob meji ni, ker je že vse zasedeno. Treba bo globlje v Avstrijo, kar bo seveda povečalo stroške potovanja ali bivanja. Tu pa je tudi konkurenca iz Madžarske. Vendar zaradi prihoda Madžarov ne bo pritiska na nižanje plač tujim delavcem. Vsi tujci, ne glede na državo, smo plačani po kolektivnih pogodbah. Res pa dobijo Avstrijci za enako delo višje plače, smo opazili."

Avstrijci se ne želijo umazati

Kakšno delo sploh lahko dobijo brezposelni iz Slovenije? "Fizično. Avstrijci nočejo fizično delati in ne opravljati del, kjer bi si umazali roke ali morali delati s strupenimi snovmi. V Sloveniji živimo v drugačnih razmerah, dobimo povrnjene potne stroške, dajo nam denar in odmor za malico in nam izplačajo 900 evrov plače. Ko prideš pred penzijo, se čudiš, zakaj je je komaj za 600 evrov. V Avstriji sicer dajo višjo plačo, a kot rečeno, za vse stroške poskrbiš sam. Res pa je potem penzija višja, ker imajo nižje dajatve."

Branka Kuzma Smolič na soboškem uradu za delo pove, da nimajo podatkov o tem, koliko Slovencev je zaposlenih v Avstriji, tudi zavod za zdravstveno zavarovanje ima le podatke o zaposlenih v Sloveniji. V Avstriji zaposleni natakar Boštjan je bil nemalo presenečen, ko je po več letih legalnega dela v Avstriji zasledil oglas za paznika v slovenskem zaporu in je pomislil, kako bi bilo v varni državni službi doma. Hotel se je prijaviti, a je potreboval podatke o svojih prejšnjih zaposlitvah. Iskal jih je na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. A so tam presenečeni ugotovili, da iz evidenc izhaja, kot bi bil po letu 2007, ko je zapustil delo v slovenskem hotelu in šel v avstrijskega, brezposeln!

Na zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti še nimajo pravih odgovorov, bolj občutke, kaj se bo dogajalo z zaposlitvami v Avstriji: "V prvih letošnjih mesecih se je iz evidenc zavoda odjavilo okoli 80 strank, ki so svetovalkam navajale, da nameravajo na delo v Avstrijo, saj da tam delodajalci že pripravljajo sezname potrebnih delavcev," je povedala Branka Kuzma Smolič. "Že v preteklih obdobjih so brezposelni iskali delo v medicini, v kmetijstvu, odhajali so gostinski kadri in tehnični poklici. Pričakovati je, da bo podobno tudi v prihodnje. Po mnenju svetovalk EURES (Evropski portal za zaposlitveno mobilnost, op.p.) je več težav pričakovati tam, kjer delodajalci pričakujejo izobrazbo, kjer je poklic reguliran. Doslej so čez mejo večinoma odhajali deficitarni poklici pri nas in v Avstriji, na primer natakarji in kovinarji. Teh nam manjka na obeh straneh meje. Ni v našem interesu, da odhajajo najboljši delavci, ki jih potrebujemo. Imamo pa v regiji suficitarne poklice, kot so medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Teh smo imeli konec lanskega leta med brezposelnimi 145. Ne vemo, ali gre za neznanje nemškega jezika ali se ne želijo voziti na delo, vendar je res, da jih vsako leto iz šole prihaja za cel oddelek, zdravstveni domovi in bolnišnica ne morejo vseh zaposliti, v druge regije pa tudi ne gredo. Danes je pri nas gospod iz Nemčije, ki išče medicinske sestre za delo v upokojenskih domovih, a med mladimi ni pravega zanimanja."

Za Avstrijce radi verjamemo, da delajo po predpisih, vendar to najbrž ne velja tudi v krajih ob meji. Če so v zadnjih nekaj letih v slovenskih obmejnih občinah Kuzma, Rogašovci in Cankova imeli najvišjo brezposelnost v Sloveniji, urejenost njihovih domovanj ni kazala, da bi tam živeli reveži, prej nasprotno. Domačini so odhajali na kmečka opravila v Avstrijo in tako izboljšali proračun družine. Zdaj upajo, da bodo morda tudi na tem področju legalizirali dosedanje delo na črno. V pomurskih evidencah je med deset tisoč brezposelnimi pet tisoč takih, ki nimajo izobrazbe; svetovalci za zaposlitev so lahko le ugibali, ali so si morebiti našli delo na avstrijskih poljih, ko so se izmikali povabilom za sezonsko delo v Sloveniji. Legalizacija črnih del v Avstriji bi gotovo precej izpraznila sezname čakajočih na delo v Sloveniji.

Natakarji grejo za med

Boštjan je pomočnik vodje natakarjev. V hotelu v avstrijski Radgoni se je zaposlil predvsem zaradi plače: "V Sloveniji smo delali po cele dneve, imeli goro nadur, pa nisem presegel 650 evrov plače. Čez mejo sem se takoj dogovoril za solidno plačilo. Najprej ti ponudijo osnovo 1180 evrov bruto, kar je 980 neto, ti pa se pogajaš za več. Malo se bojim, da bo prihod Madžarov, ki doma delajo za 250 do 300 evrov na mesec, skrčil možnosti pogajanj. Mesečno dobim še 123 evrov za prihod na delo, žena, ki je tudi zaposlena v istem podjetju, pa prejme ob plači še 162 evrov avstrijskih otroških dodatkov." Otroka imata v vrtcu v Murski Soboti, kjer za varstvo plačujeta po 65 evrov. Med pogovorom pokliče v kuhinjo hotela v Avstriji in tam zaposlenega slovenskega kolega povpraša, koliko stane vrtec v avstrijski Radgoni. "Zastonj je," nam prenese. "Še vedno je zastonj, čeprav so menda že razmišljali, da bi nekaj zaračunali. Ni čudno, da je zjutraj pred vrtcem tri četrtine slovenskih avtomobilov!" zmajuje z glavo. "Imam evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, če potrebujem zdravnika, vse usluge dobim v Avstriji, če jih koristim v Sloveniji, jih plača avstrijska zdravstvena zavarovalnica. Mislim, da bo zanimanje za odhod v Avstrijo pri naših kolegih veliko. Ob plači, ki je sama po sebi višja za 300 evrov, dobimo redno tudi trinajsto in štirinajsto plačo, torej dvojno plačo julija in decembra. Običaj je tudi, da avstrijski gostje v zdravilišču ob koncu tritedenske terapije pustijo napitnino, ki je sicer v restavraciji ne dajejo vsak dan, jo pa dajo v kavarni, kjer se je nabere od 15 do 20 evrov dnevno. Vse napitnine v restavraciji enakomerno porazdelimo med vse zaposlene, kar znese okoli 400 evrov mesečno na posameznika. Od štirinajstih zaposlenih nas je v hotelu deset iz Slovenije. Po približnih ocenah dobim v celem letu skoraj 6000 evrov več, kot bi dobil v Sloveniji. Je pa res, da je pred kratkim dobila odpoved slovenska natakarica, ker ni znala dovolj dobro nemškega jezika. Tudi to gre tam hitro. Dopoldne je delala, ob koncu izmene pa je dobila odpoved, jo podpisala, prejela zaslužek in popoldan ji ni bilo več treba nazaj v službo."