Res je referendum postal predmet izigravanja političnih strank, kar že vodi v absurd, in morda bi bilo dobro resno razmisliti, da bi referendum postal zgolj orodje v rokah državljank in državljanov, ne pa da se celo vladi dodelijo sredstva za referendumsko kampanjo - to je res višek. Dovolj bi bilo, če bi se zgledovali po Švici in enkrat na leto izvedli referendum za vsa pereča vprašanja, pa bi takoj odpadel argument stroškov. Pred leti se je že izničila možnost predhodnega zakonodajnega referenduma, zdaj so tendence nekaterih, da se omejijo tudi vprašanja, o katerih bi se sploh lahko odločalo, in določi prag njegove veljavnosti z določenim odstotkom udeležbe.

Zadnje čase vas pogosto gledamo in beremo v medijih, kako delite pravičniške in pravniške nasvete. A nismo pozabili na pravne trike, ki ste jih uporabili, ko ste bil pravni svetovalec v DZ leta 2002. V YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa smo zagrabili edino možno orodje, ki nam je bilo takrat na voljo, da bi preprečili diskriminatoren zakon o invalidskih organizacijah, ki "ureja" področje delovanja in financiranja invalidskih organizacij. Zakon ni v ničemer spreminjal položaja posameznikov, temveč je le uzakonil monopolni položaj tradicionalnih invalidskih organizacij. Čas nam žal potrjuje, da so se predvidene nevarnosti diskriminacije in monopola uresničile. Vložili smo pobudo za razpis referenduma in jo skupaj z obrazložitvijo predali takratnemu predsedniku DZ Borutu Pahorju. Pobuda je bila sprejeta in določen nam je bil rok za zbiranje podpisov.

Geslo referenduma se je glasilo "Za enake možnosti!". Pozivali smo ljudi, da s svojim podpisom omogočijo hendikepiranim posameznikom enake možnosti, pravico do izbire in enakopravnosti, da to ne bodo le besede, in prenehanje z delitvijo posameznikov glede na medicinske diagnoze, invalidnost ali kakršnokoli drugo osebno okoliščino. Nekaj dni zatem je na isti zakon z diametralno nasprotnim vprašanjem vložil pobudo za referendum tudi SIOS (Skupnost invalidskih organizacij Slovenije, sedaj NSIOS, tisti, ki obvladujejo sredstva FIHO oz. Loterijo Slovenije), kar pomeni, da smo imeli glede istega zakona odprti dve referendumski vprašanji. YHD proti zakonu, SIOS pa za zakon.

Že to je bil prvi sporni manever, ki sta ga speljala skupaj z g. Pahorjem, saj ste poskrbeli za ustrezno pravno obrazložitev, ki je legitimirala potezo. O absurdnosti takšnega pravnega stališča verjetno ni treba izgubljati besed. Pri volilkah in volilcih je to sprožilo popolno zmedo, saj niso razumeli razlike in bistva problema. Torej, SIOS je bilo odobreno, da zbira podpise za zakon, kar bi se tako ali tako avtomatično zgodilo, v kolikor pobuda YHD ne bi uspela. SIOS je brez zadržkov uporabljal za svojo kampanjo javna namenska sredstva FIHO, a koga je to brigalo, saj je njihova kampanja zagovarjala vladni zakon. Nova stranka nam je na začetku ponudila pomoč, a po nekaj dneh so prestopili na stran SIOS, kjer so jim obljubljali "denar in slavo". SIOS namreč ni govoril o zakonu, ampak je ljudi nagovarjal, češ da se bo invalidom vzel za življenje potreben denar.

Ko je bilo jasno, da bo SIOS-ova mašinerija zbrala potrebne podpise, je zadnji hip podpis oddal tudi nekdo od nas, saj je v končni fazi vseeno, kdo je prišel do izpolnitve pogoja, da se razpiše referendum. Prepričani smo bili, da bomo imeli v predreferendumski kampanji dovolj možnosti in priložnosti, da razložimo vse argumente za nasprotovanje zakonu.

In tu se zgodi drugi spreten pravniški manever, ki si ga privoščijo tisti, ki so na oblasti in jim ni mar za pravice šibkejših. SIOS dejansko zbere dovolj podpisov, a se odločijo, da bodo prihranili stroške državi in podpisov ne bodo oddali, torej ni bilo ne referenduma ne kampanje. Kaj takega je bilo nepredstavljivo, a se je zgodilo. V odprtem pismu predsedniku DZ Pahorju smo zapisali, da je takšno ravnanje žalitev vseh državljanov, ki so "v dobri veri" oddali svoj podpis za izvedbo referenduma, da gre za zlorabo instituta referenduma, saj se je SIOS dobesedno norčeval in zavajal tako medije kakor tudi širšo javnost, in ga pozvali, da se javno opredeli in izrazi mnenje glede tega sramotnega dejanja.

Vseskozi smo namreč vedeli, da je bila pobuda SIOS vložena le zato, da bi nas onemogočila. Vi pa ste s svojega položaja pravnega svetovalca ponovno odločili, da tu ni nič spornega, da si pobudnik lahko premisli in ne vloži podpisov. Kaj pa se zgodi z izkazano voljo ljudi, ki so oddali podpis, da se o tem vprašanju odloča? 40.000 podpisov pomeni izraženo voljo ljudi, da se referendum izvede; pobudnik ni lastnik teh podpisov, torej jih ne sme ne-upoštevati, zlorabiti. Zgodi se ponoven preobrat, ko je naš član, ki je bil tudi podpisnik pobude, s podpisi, ki jih je zbral SIOS, vložil zahtevo za referendum. Sedaj že tretji pravni salto mortale, pravna služba DZ njegovo zahtevo zavrne, češ da mora biti med prehodno vloženo pobudo in kasnejšo zahtevo za razpis referenduma izkazana povezava tudi v pogledu pooblaščenih predstavnikov volilcev.

Napore smo usmerili tudi na ustavno sodišče, saj smo vložili pobudo za presojo ustavnosti 47. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s čimer smo želeli odpraviti onemogočenje glasovanja na referendumu po pošti, na diplomatskih predstavništvih in vsem, ki so funkcionalno ali prostorsko omejeni. Vložili pa smo tudi pobudo za presojo odločitve predsednika DZ Boruta Pahorja. V državni zbor smo ponovno vložili pobudo glede zakona, a je pravna služba ta zahtevek zavrnila, ker je bilo takšno vprašanje enkrat že predlagano (natančneje dvakrat), okoliščine v zvezi s predlogom pa se niso spremenile. SIOS je tako zbrane podpise spremenil kar v neformalno podporo zakonu.

Spoštovani g. Cerar, težko si predstavljate, kakšne posledice so prinesle te vaše odločitve tistega leta: vrsto protipravnih ravnanj in nezakonite delitve javnih sredstev, zlorabo predstavniške funkcije NSIOS in številne primere diskriminacije posameznikov in organizacij. Za vas je bilo takrat vse opravljeno, zvito in pretkano. In kdo bo vam ugovarjal ali izrazil dvom o vaši presoji? Jaz si o upam, ker vem, kakšen izvirni greh je bil ta zakon, in poznam posledice njegovih zlorab, saj jih doživljamo pri svojem vsakodnevnem življenju in delu. Morda se pravniki premalo zavedate teže svojih politično motiviranih odločitev za celotno družbo in za razvoj demokratičnih vzvodov v državi. Če vam ni vseeno, vas vabimo v našo pisarno, kjer imamo fascikle raznih pravnih zadev, ki smo jih bili v teh devetih letih prisiljeni podvzeti, da bi se ubranili monopola in absolutistične politike NSIOS. Morda nam lahko svetujete, kako smiselno napolniti pravne praznine, ki omogočajo krajo javnih sredstev brez posledic.

Da si osvežite spomin, lahko preberete diplomsko nalogo Ane Bevc.

Elena Pečarič