"Že tako je premalo dela za nas in novi kolegi bodo pripravljeni delati za manj, zato ker so njihove plače doma precej nižje," je komentar zaskrbljenega delavca. Na spletu ga je zapisal ob izjavi direktorja Avstrijskega inštituta za gospodarske študije Karla Aichingerja, ki je prepričan, da popolno odprtje avstrijskega trga dela prihaja ravno ob pravem času in da so nanj dobro pripravljeni.

Aichinger zagotavlja, da so v Avstriji največji problemi gospodarske krize že mimo in bo v tem letu število zaposlenih naraslo za več kot 52.000. Na novinarski konferenci AMS - Zavoda za zaposlovanje na Dunaju minulo sredo je Aichinger dejal, da pričakujejo od 11.500 do največ 16.500 novih delavcev iz novih držav članic Unije.

Avstrijsko gospodarstvo že zadnjih osem let raste hitreje kot gospodarstva drugih zahodnoevropskih držav, hkrati pa tudi gospodarstva novih članic Unije rastejo hitreje kot v starih članicah. Raziskave inštituta so pokazale, da le 0,4 odstotka aktivnega prebivalstva v novih članicah kaže zanimanje za to, da bi poiskali delo v Avstriji. Aichinger pričakuje, da bo z leti zanimanje še bolj usahnilo.

Podobno razmišlja Herbert Buchinger, direktor avstrijskega zavoda za zaposlovanje, ki meni, da ne bo prišlo do velikih premikov delovne sile. Res je, da so avstrijske plače še vedno višje kot v sosednjih deželah, vendar se te razlike zmanjšujejo. Po njegovem mnenju pa bo trajalo vsaj še desetletje, da se bodo izravnale.

Če že, potem Madžari, Slovenci in Hrvati

Direktorji zavodov za zaposlovanje iz sosednjih držav so minulo sredo na Dunaju povedali, da ne pričakujejo navala delavcev iz "svojih" držav na avstrijski trg delovne sile, Lučka Žižek, direktorica slovenskega zavoda za zaposlovanje, pa je dejala, da bi sicer lahko prišlo do odliva slovenskih strokovnjakov v Avstrijo, vendar bi to lahko posledično vplivalo na dvig plač v Sloveniji, saj si bodo podjetja prizadevala, da bi jih zadržala.

Gospodarstveniki v Avstriji poudarjajo, da se je trg delovne sile že doslej postopoma odpiral za določene poklicne profile. Tako so že leta 2007 odprli trg za strugarje, rezkarje in varilce. S pričetkom leta 2008 so s posebno uredbo državljanom novih članic EU olajšali dostop na trg dela še za 67 poklicev.

Avstrijsko gospodarstvo že ves čas poudarja, da potrebuje priseljevanje, saj nataliteta upada, prebivalstvo pa se stara. Določenih poklicev si sploh ni več mogoče predstavljati brez tuje delovne sile. Trenutno v Avstriji iščejo 29.792 kuharjev, 29.106 natakarjev, 6851 električarjev, 4980 vodovodnih inštalaterjev, na voljo pa je tudi 14.756 delovnih mest v zdravstvenih poklicih.

Kljub temu Avstrijci prvi maj pričakujejo s skepso, je sredi februarja poročal avstrijski časopis Kurier, ko je objavil rezultate raziskave javnomnenjskega inštituta IMAS. Sodelavci inštituta so anketirali več kot tisoč oseb v Avstriji in prav toliko v Nemčiji ter ugotovili, da se Avstrijci odprtja trga bojijo bolj kot Nemci in so o tem tudi precej slabše obveščeni kot njihovi severni sosedje.

Kar 71 odstotkov vprašanih Avstrijcev pričakuje, da bo prost dostop tujih delavcev imel negativne učinke na trg delovne sile, le 12 odstotkov jih meni, da bodo ti pozitivni. Med Nemci prvi maj pesimistično pričakuje 67 odstotkov vprašanih, z optimizmom ga čaka 16 odstotkov. Skoraj 60 odstotkov Avstrijcev je v raziskavi navedlo, da prvič slišijo za bližajočo se liberalizacijo trga delovne sile, v Nemčiji je to trdila le polovica vprašanih.

Kar 70 odstotkov vprašanih Avstrijcev je prepričanih, da bo priložnost zaposlitve v Avstriji izkoristilo veliko Vzhodnoevropejcev, in skoraj 40 odstotkov jih meni, da bo to poslabšalo položaj domačinov. Javnomnenjski raziskovalci so vprašanim predložili tudi seznam 23 držav in jih vprašali, katerim delavcem bi najprej priznali pravico, da lahko delajo v Avstriji. Slovenci so se znašli na drugem mestu, takoj za Madžari, na tretjem so bili Hrvati, najmanj dobrodošli so jim delavci iz Nigerije, Gane in Afganistana.

"Pripravljenost Madžarov, da bi si delo poiskali v Avstriji, je v primerjavi z iskalci zaposlitve iz drugih njenih sosed precej manjša," je povedal šef madžarskega zavoda za zaposlovanje Robert Komaromi, Eszter Toth iz čezmejnega sindikalnega projekta IGR pa pove, da iz Madžarske dnevno dobijo okoli 8 do 15 povpraševanj po delu v sosednji državi.

Toth pravi, da se sprostitve trga bolj kot avstrijski pravzaprav bojijo madžarski delavci, ki že delajo v Avstriji, ker predvidevajo, da bodo "novi delavci" ceneje ponujali svoje delo. Konkurenčni boj se po njegovem ne bo bil med avstrijskimi in madžarskimi delavci, je prepričan Toth, temveč med madžarskimi delavci, ki že delajo v Avstriji, in tistimi, ki bodo prišli po prvem maju.

Do 50.000 evrov kazni zaradi prenizke plače

Strah pred tem, da bo prihod delavcev iz novih članic EU povečal brezposelnost v Avstriji in povzročil znižanje ravni plač, tik pred zdajci ni nič manjši kot pred mesecem dni. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Market inštituta, ki jih je ta teden objavil magazin Trend, kar 49 odstotkov vprašanih meni, da bo s prvim majem naraslo število brezposelnih, slaba polovica jih hkrati meni, da bo nova konkurenca povzročila znižanje plač.

Prav to naj bi preprečil novi zakon, ki ga je avstrijski parlament sprejel sredi marca in bo začel veljati s prvim majem. Predvideni ukrepi naj bi zagotovili enake plačne pogoje za vse delavce, ki delajo v Avstriji, hkrati pa naj bi preprečili nelojalno konkurenco podjetij, ki nimajo sedeža v Avstriji, pa tja na delo odpošiljajo svoje zaposlene. Zakon zahteva, da se morajo vsa podjetja držati panožnih kolektivnih pogodb in njihovih tarifnih delov in da delavcev ne smejo plačevati manj, kot je določeno s kolektivno pogodbo. Vse to morajo črno na belem dokazati finančni policiji in socialnemu zavarovanju.

Za kršitve zakona so predvidene tudi občutne denarne kazni. Podjetjem, ki bi kršila zakon in zaposlujejo do tri delavce, je zagrožena kazen 10.000 evrov po osebi. Če jih bodo zasačili še v drugo, se kazen podvoji. Podjetja, ki zaposlujejo več kot tri delavce in bi kršila zakon, lahko doleti kazen 20.000 evrov po delavcu, v primeru ponovne kršitve pa celo do 50.000 evrov po osebi.

Sindikati, ki sicer načeloma skušajo pomiriti strahove med svojimi člani, pa opozarjajo, da bo zakon ostal brez zob, če ne bo dovolj nadzora nad njegovim izvajanjem. Avstrijska zveza sindikatov, delavska zbornica in socialno ministrstvo bodo v začetku maja zato pričeli z obsežnim izobraževanjem in seznanjanjem predsednikov delavskih svetov in sindikalnih predstavnikov. Hkrati se zavzemajo za to, da se službe, ki bodo nadzorovale spoštovanje zakona, povežejo, poleg tega naj se povežejo tudi z ustreznimi službami sosednjih držav, ki bodo omogočile, da bodo kazni izterljive tudi zunaj avstrijskih meja.