"Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj za uspešnost tako posameznika kot podjetja," je za STA dejal predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije Janez Fabijan. "Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja," poudarja.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani pa ugotavlja, da je zaradi procesov prestrukturiranja v slovenskih podjetjih vse več ljudi, ki zbolijo zaradi psihosomatskih bolezni. "Eden od načinov, da se znebijo delavca, je tudi trpinčenje na delovnem mestu," je za STA dejala predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak.
Po njenih besedah se je v Sloveniji leta 2009 glede na leto 2008 število samomorov, ki je prejšnja leta že upadalo, povečalo kar za 40. "To je povečanje, ki ga ni mogoče zakriti," je dejala.
Vsako leto umre zaradi delovne nezgode ali z delom povezanih bolezni več kot dva milijona delavcev, kar pomeni en delavec vsake štiri minute. Vsako leto se pri opravljanju dela poškoduje 270 milijonov delavcev, zaradi nezdravega delovnega okolja pa vsako leto zboli 160 milijonov delavcev po vsem svetu.
V letu 2009 je Slovenija zabeležila 25 smrtnih žrtev kot posledica delovnih nezgod. Vseh smrtnih nezgod pri opravljanju dela pa je veliko več, ker je k tej številki treba dodati še smrtne nezgode iz tako imenovanih neformalnih gospodarstev in sive ekonomije, navaja zveza varnostnih inženirjev.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je v letu 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov (ICFTU) pa je v letu 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.
