Malega nebogljenega medveda so pred 17 leti našli ljudje v vinogradu za hišo v Vrhpolju in ga odnesli tamkajšnjemu lovcu. Pri njem je prebival nekaj mesecev, dokler ni Božo Jež, lastnik domačije na Nanosu, uredil ograjeno zavetišče.

Jež se spominja, da je imel medvedji mladič komaj deset kilogramov, ko je prišel v svoj novi dom, zato so ga hranili s stekleničko. Zdaj je maskota domačije, tako da ni malo obiskovalcev, ki pridejo na Nanos samo zaradi njega.

"Mitka smo vsi vzljubili, ker je prijazen in ni niti enkrat pokazal nikakršne agresivnosti. Tako smo se navadili nanj, da ga ne bi mogli dati stran za nobeno ceno. Vsaj dokler je zdrav ne. Na srečo pa še nikoli ni zbolel, kar pomeni, da se pri nas počuti zelo dobro," je povedal njegov skrbnik Božo Jež in poudaril: "Če ga enkrat ne bi bilo več, bi vsekakor vzeli še kakšnega medveda."

Iz oči v oči zadnjič pri treh letih

Mitko, ki zime ne prespi kot njegovi gozdni kolegi, dnevno poje približno 15 kilogramov hrane. "Odvisno od letnega časa. Od poletja proti jeseni je bolj ješč, od zime proti poletju pa potrebuje malo manj. Poje vse, kar pojemo tudi ljudje. Nikakor pa se ga ne sme hraniti s pomijami kot prašiče. Tudi surovega mesa ne mara," razlaga Jež.

Kljub vsej ljubezni do kosmatinca pa se šef domačije Abram zaveda, da je medved vendarle divja zver. "Zadnjič sem bil v pri njem v kletki, ko je imel tri leta in je tehtal okrog 100 kilogramov. Če bi želel še naprej zahajati k njemu, bi si moral vsakodnevno vzeti več ur časa in jih preživeti z njim. Toliko časa pa žal nisem imel.

Izkušnje ljudi, ki se ukvarjajo z medvedi, kažejo, da ima lahko medved tudi slab dan, zato jo je že marsikdo skupil," je pojasnil Jež in dodal, da je glavni skrbnik medveda sicer stari ata Štefan, ki ima z medvedom tudi najtesnejšo vez.

Pri pridobivanju dovoljenj je izgubil živce

Ko smo Boža Ježa pobarali o morebitnih težavah pri pridobivanju dovoljenj za nastanitev medveda, se je prijel za glavo in dejal, da je bilo težav za debelo knjigo.

"Težav je bilo toliko, da sem večkrat izgubil živce. To je nekaj neverjetnega. Kar deset let je trajalo, da smo dobili dokončno odločbo. Vmes je bilo nešteto groženj z ministrstev, prijavljala so nas vsa mogoča društva. Kar naprej je bila inšpekcija v hiši," se spominja.

Odkar je bila pred leti izdana odločba, imajo mir. Vsake toliko pridejo le inšpektorji, da preverijo, če je žival pravilno oskrbovana. "Kar je tudi prav," je še poudaril Jež, ki želi Logarjevim s Podvrha vso srečo pri pridobivanju dovoljenj za medvedka, vendar hkrati opozarja, da naj se pripravijo na dolgo kalvarijo.