Želja po še več osvojenih medaljah in želja, da postane najboljši v športu, ki na Hrvaškem nima prave podpore, ga je odpeljala prek meje in sedaj Jakov Fak nastopa pod slovensko zastavo. Veliko ljudi na Hrvaškem je njegovo potezo razumelo, enako število, če ne še precej več, pa je tistih, ki mu prestopa ne bodo nikdar oprostili. A v pogovoru za Sportske novosti je Fak povedal, da zaenkrat še ni imel nobene negativne izkušnje z ljudmi na ulici, čeprav je opazil, da nekateri ljudje sedaj drugače gledajo nanj.

"V Slovenijo nisem odšel zaradi denarja"

“Verjetno so nekateri spremenili mnenje o meni, a okoli tega sedaj ne morem ničesar storiti. Tudi jaz moram od nečesa živeti in to je moj poklic, zato sem bil v takšno potezo preprosto prisiljen. Nisem odšel v Slovenijo zaradi denarja. Želel sem le dobre pogoje in da mi pripeljejo trenerja, ki mi je pomagal osvojiti vse medalje (Uroša Velepca, op.p.). Na Hrvaški biatlonski zvezi so mi neprestano govorili 'saj bo, saj bo', a se okoli tega nikoli ni nič spremenilo, potem pa sem jaz izpadel izdajalec, čeprav so v bistvu oni izdali mene,“ je dejal Fak.

Fak verjame, da če bi mu zveza preprosto dala mir in mu pustila delati z željenim trenerjem, bi se nekako dalo sodelovati. A stalno vmešavanje ljudi z vrha zveze ni prineslo ničesar dobrega zanj in za hrvaški biatlon.

Odločitve ne obžaluje

Zato je tudi na vprašanje, kdo ga je pri vsej stvari najbolj razočaral odgovoril v isti smeri: “Razočarali so me predvsem vodilni na Hrvaški biatlonski zvezi, ker niso izpolnili svojih obljub. Vsi, ki smo bili na igrah v Vancouvru, se spomnimo izjave predsednika zveze Županića, ki je takrat obljubil, da bodo pripeljali mojega trenerja Velepca na Hrvaško. Na koncu sem v vsej norosti tudi sam verjel, da se bo to res zgodilo. A se ni in ker sem čutil, da brez svoje ekipe ne morem dosegati odličnih rezultatov, sem se odločil za takšno potezo. Z Velepcem sem že v prvem letu sodelovanja postal mladinski svetovni prvak v poletnem biatlonu, potem pa sem osvojil še medalji na članskem svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah. Letos sem se nato pod njegovim vodstvom povzpel na stopničke tudi v svetovnem pokalu.“

Fak je še povedal, da svoje odločitve ne obžaluje. Žal mu je, ker ne more nastopati za svojo državo, a je bil v nastopanje pod slovensko zastavo preprosto prisiljen. Če bi še naprej tekmoval kot Hrvat, bi se uvrščal okoli 50. mesta v svetovnem pokalu, to pa ni njegov cilj, kajti želi postati najboljši.

Želimo vedno več

V prihodnji sezoni si je za cilj postavil enake cilje kot letos, torej uvrščanje okoli 15. mesta v svetovnem pokalu, verjame pa, da prihaja tudi njegov čas za prvo zmago, saj naj bi se že v prihajajoči zimi približal svojemu športnemu vrhuncu kariere.

Na koncu pogovora za Sportske novosti je Fak še odgovoril na vprašanje, če ima sedaj v Sloveniji pogoje, kot jih je želel in jih potrebuje za dosego visokih ciljev: “Da, a vse se da še nadgraditi in izboljšati, k temu težim sam ter tudi moj trener in vodja servisne ekipe in to je povsem normalno, da si vsi želimo le vedno več. Verjamem, da če bom dosegal dobre rezultate, bo to prineslo tudi več denarja moji ekipi in vsem bo še nekoliko lažje. Vsi gledamo naprej z optimizmom in zadovoljen sem, da je v ekipi takšna energija, da si vsi stalno želimo napredka, nečesa novega, nečesa boljšega...“