Odhod DeSUS iz vladne koalicije - potrditi ga mora le še svet stranke, ki se bo sestal v začetku maja - ki ga opozicija in večina medijev razglaša kot razpad vlade, ni povzročil kakšnih večjih premikov v pogledih volilcev na druge parlamentarne stranke. Opozicijska SDS se je znova vrnila nazaj na 19 odstotkov, kot jih je beležila februarja. Volilci so očitno pozabili na s prirejenimi arhivskimi dokumenti podprte obtožbe predsednika republike Danila Türka. Mogoče je celo sklepati, da se je k SDS vrnilo približno 3 odstotke privržencev, kajti za toliko je ta mesec v primerjavi s prejšnjim manj tistih, ki ne bodo šli na volitve oziroma ne vedo, koga bi volili. Toda teh je še vedno daleč največ, kar že nekaj časa dokazuje, da je skoraj polovica volilcev - v realnih številkah bi to pomenilo okrog 800.000 - nezadovoljnih s politično ponudbo obstoječih političnih strank. Podatek je pomemben zato, ker na izide parlamentarnih volitev v naših razmerah lahko zelo vpliva volilna (ne)udeležba.
Med strankami, ki ta mesec beležijo rahel dvig popularnosti, so še Jelinčičevi nacionalisti, ki sicer že nekaj časa dokaj zvesto glasujejo enako kot opozicijska SDS, a ta mesec niso storili nič takega, kar bi jih spravilo na prve strani časopisov. Da bi rating stranke kar za dobra dva odstotka dvignila njihova nova poslanka Sara Viler, ki je nasledila obsojenega in zaprtega Srečka Prijatelja, pa tudi ne gre verjeti. Rahel prirast odstotkov ima še Zares, ki so ga že vsi odpisali, medtem ko SD ostaja pri desetih odstotkih in SLS pri štirih, je relativno padla LDS, s štirih na tri odstotke.
Če bi bile volitve to nedeljo, bi se stranke, upoštevajoč samo opredeljene volilce, torej ob domnevni 53-odstotni volilni udeležbi, razvrstile takole. Relativno zmago in s tem možnost, da Janez Janša sestavi vladno koalicijo, bi s 35 odstotki dobila SDS. Pahorjevi socialdemokrati bi dobili 19 odstotkov, po 12 bi pripadlo DeSUS in Jelinčičevim nacionalistom. V parlament bi prišle tudi SLS (7 odstotkov), LDS (5 odstotkov), usoda Zares pa bi z štirimi odstotki visela na nitki. Predčasne volitve so torej voda na mlin predvsem opozicijski SDS, zato ne čudi, da so vodilni v SDS tako neučakani, da hočejo razpust parlamenta takoj in takoj zatem predčasne volitve. Pri tem pozabljajo, da bi bile predčasne volitve po tem njihovem scenariju nekje v dopustniškem avgustu. Pozabljajo pa še na eno dejstvo, namreč da bodo zadnjo besedo pri odločanju o predčasnih volitvah imeli poslanci, ki niso tako vrhovom strank poslušno disciplinirani, kot so njihovi. Prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je že skoraj 20 let v parlamentu in zato dobro ve, da večina poslancev misli predvsem na svoje osebne interese, javno dvomi, da bi si polovica poslancev za celo leto skrajšala mandat in s tem izgubila udobno in relativno dobro plačano ter vplivno službo.
Predčasne volitve se prikazujejo kot rešitev iz politične in gospodarske krize, vendar ni tako samo po sebi umevno, da bodo res prinesle enotno in učinkovito vlado, ki bo imela podporo ljudstva, kot pravijo v SDS in SLS. Merjenja političnega utripa napovedujejo gladko zmago SDS. Toda za pridobitev večine v parlamentu bo Janez Janša moral sestaviti koalicijsko vlado. Skupaj s SLS in DeSUS mu prinese šibko večino, če bi tej koaliciji priključil še SNS, bi v parlamentu imel udobno, a precej nepredvidljivo 64-odstotno večino.
