Najučinkovitejša zaščita proti ošpicam je cepljenje, je povedala dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Pri nas so bile cepljene proti ošpicam že generacije, rojene pred letom 1968. "Iz leta v leto dosegamo skoraj 95-odstotno precepljenost predšolskih otrok," je povedala. Otroci se cepijo ob prvem letu starosti in pred vstopom v šolo. Vsak naj bi dobil dva odmerka cepiva, če ni tako, mora odmerek dobiti pozneje. Če bi se ošpice pojavile, morajo biti cepljeni tudi otroci, ki niso bili cepljeni, saj so v veliki nevarnosti, je opozorila Kraigherjeva. To cepljenje je zelo pomembno tudi za zdravstvene delavce, ker lahko zaradi diagnostike in zdravljenja ošpic zbolijo na delovnem mestu.

Huda bolezen

Ošpice so huda bolen, ki lahko ob zapletih pripelje tudi v smrt. Tako je v Sloveniji pred nekaj leti umrla deklica zaradi prizadetosti možganov zaradi ošpic, ki jih je prebolela nekaj let prej. Zaplet lahko namreč traja in napreduje, motnje so nepopravljive in pripeljejo do usodnega konca. "Zato pravimo, da ošpice kažejo več obrazov. Tej bolezni je treba posvetiti veliko pozornosti," opozarja Kraigherjeva. Praviloma to bolezen dobijo tisti, ki niso bili cepljeni ali niso prejeli obeh odmerkov, redko zboli cepljena oseba.

Okužila sta se v tujini

V Sloveniji zaradi visoke precepljenosti že od leta 1999 nismo imeli ošpic. Smo pa lani zaznali vnos te bolezni pri turistu iz Irske, ki je bil pri nas tudi hospitaliziran; od te osebe se je bolezen razširila še na dve osebi. Do vnosa ošpic v državo je ponovno prišlo aprila letos, to je bil slovenski državljan, ki se je ošpic nalezel v drugi evropski državi.

V evropskih državah, ki se srečujejo s pojavom ošpic, cepljenje ni izvedeno v takem obsegu kot pri nas, je povedala Kraigherjeva: "Če precepljenost ne presega 90 odstotkov, je prenizka, da bi se lahko omejilo širjenje bolezni." V Veliki Britaniji je precepljenost zelo upadla po objavi informacije, da so otroci zaradi cepljenja proti ošpicam dobili avtizem. Otroci so potem deset let prebolevali ošpice, ker jih starši niso želeli cepiti; ko pa se je izkazalo, da je šlo za prevaro in namerno zavajanje javnosti, se precepljenost v Veliki Britaniji spet počasi dviguje, je povedala Kraigherjeva.

Nekaterih bolezni ni več

Pri nas cepimo predšolske in šolske otroke rutinsko proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi, okužbi s hemofilusom influence B, ošpicam, rdečkam, mumpsu in hepatitisu B. Nekatere otroke cepijo proti tuberkulozi, 12-letne deklice pa proti humanim papiloma virusom (HPV). Zoper prvih osem bolezni je delež precepljenih otrok po oceni Kraigherjeva zelo dober, saj je cepljenih več kot 95 odstotkov otrok. Nižji pa je delež deklic, cepljenih proti HPV; to cepljenje poteka tretje leto, prvo leto je bila precepljenost blizu 50-odstotna.

V Sloveniji smo s cepljenjem uspešno omejili pojav nekaterih nalezljivih bolezni. Tako davice nimamo že od leta 1965, otoške paralize od leta 1979, že dolgo ni tetanusa pri otrocih in tudi odrasli zbolijo redko, nimamo hemofilusa influence B, meningitisa pri manjših otrocih, ošpic, zelo malo mumpsa in rdečk, zmanjšuje se število zbolelih za hepatitisom B.

Zadnjih 15 let nekateri starši izražajo pomisleke proti cepljenju. "Pediatri se zelo trudijo, da jih kot partnerji v skrbi za zdravje njihovega otroka dobro poučijo in se mnogi potem odločijo za cepljenje," je povedala Kraigherjeva. Delež staršev, ki odklonijo cepljenje, vpliva nekoliko na delež necepljenih otrok, a ocenjuje, da je to "še v mejah, ko ne ogroža". Vendar bi se, če bi se ta delež dvigoval, lahko soočili s situacijo, s katero se trenutno srečujejo v drugih državah pri ošpicah. Zadnja leta delež staršev, ki zavračajo cepljenje, stagnira, ugotavlja.

"Bolezen, četudi je tukaj ni več, lahko hitro pride k nam, saj ne pozna državnih meja. Zato je pomembno, da je čim več ljudi cepljenih. Ljudje bi se morali tudi zavedati, da se teh bolezni, če niso cepljeni, lahko nalezejo v tujini," je še povedala Alenka Kraigher.