"Predsedstvo je po koncu vojne v Sloveniji na predlog takratnega obrambnega ministra sprejelo stališče, da se pomaga Hrvaški z orožjem, ker je pomoč Hrvaški v vojni tudi najboljša obramba Slovenije. Sklenilo je, da Slovenija Hrvaški pomaga tudi z orožjem, do meje, ko to ne bi ogrozilo naše lastne obrambne sposobnosti," pravi Kučan.

S sklepom predsedstva Slovenije pa "nikakor ni bila pokrita prava trgovina z orožjem", opozarja. "Pravo vprašanje je, ali se je, ne glede na oblike pomoči, če jo tako imenujem, trgovalo tudi z gotovino, in če se je, koliko gotovine je bilo vplačane in za kaj je bila porabljena ter kje so dokazila za to," pravi. Sam verjame, da je bilo veliko tega denarja namenjenega za obnovo vojašnic, za gradnjo objektov in za oborožitev slovenske oborožene sile, "vendar o vsem tem morajo obstajati dokumenti", pravi.

Dokumenti, ki jih ali ni več ali so prirejeni

Meni, da je prav, da so javnosti dostopne vse listine o "trgovini z orožjem". "Pri tem pa bodo najbrž res težave, saj so bile listine, ki so doslej tako ali drugače prišle v javnost, zelo tendenciozno izbrane," je opozoril. Najbrž je po njegovi oceni tudi res, da marsikaterega dokumenta ni več ali je celo prirejen. Kaže pa po njegovem mnenju "izvzeti tiste dokumente, ki lahko škodijo interesom države ali tujcem, ki so v takratnih težkih časih pomagali Sloveniji".

Poudarja, da nima "nobenih zadržkov", da se objavijo tudi vsi dokumenti, ki so povezani z njegovim delom v tistem času. Ostaja prepričan, da je orožarska afera "mati vseh afer, ker so z njo povezane tudi nekatere druge afere, ki od takrat pretresajo Slovenijo in ki tudi niso dobile ne pravnega in ne političnega epiloga".

Dnevnikovo uredništvo je od državnega zbora pridobilo del obsežne dokumentacije preiskovalnih komisij, ki so doslej preiskovale trgovino z orožjem. Oglejte si ga tukaj.

Sicer Kučan še poudarja, da to, kar se dogaja s Patrio in "velikim pokom", kot je zanjo že sinonim, z njim "nima prav nobene zveze". "To je stvar pristojnih. Ti so za nepravilnosti, če so se dogajale, tudi odgovorni," je opozoril.

Orožje odvzeto v zelo zapletenih okoliščinah

V povezavi z odvzemom orožja Teritorialni obrambi pravi, da ji je bilo "orožje odvzeto v zelo zapletenih političnih okoliščinah po prvih demokratičnih volitvah v nekdanjih jugoslovanskih republikah". V takšnih razmerah je 15. maja 1990, ko je predsedovanje predsedstvu SFRJ prevzel Borislav Jović, eden od zagovornikov stališča, da v nastalih razmerah lahko intervenira tudi armada, generalštab izdal ukaz o obveznem hranjenju orožja v fizično varovanih skladiščih, pravi Kučan.

V Sloveniji je ta ukaz podpisal takratni načelnik štaba TO generalpolkovnik Ivan Hočevar oziroma v njegovem imenu general Ožbolt, ne da bi bil o teh aktivnostih obvestil predsedstvo Republike Slovenije, je dodal. Predsedstvo RS je po Kučanovih besedah ugotovilo, da je "ta ukrep povzročil veliko politično in moralno škodo".