V pogovoru ste izrekli trditev, da se Pedagoški inštitut nezadovoljivo (prepočasi) odziva na rezultate projekta PISA, ki jih je predstavil v decembru 2010. Novinarka je k temu dodala, da ste nemara preveč prijazni do premnogih inštitucij in inštitutov, in odgovorili ste, da vam je to reklo že nekaj ljudi.

V zvezi s tem vas želimo spomniti na nekaj preverljivih dejstev. Dne 7. decembra 2010 je Pedagoški inštitut predstavil rezultate projekta OECD - PISA, ki jo je izvedel za Slovenijo. Pri rezultatih slovenskih učencev so trendi negativni, zlasti na področju bralne pismenosti. Dne 15. decembra ste obiskali Pedagoški inštitut. Seznanili smo vas z rezultati projekta PISA in dali ste pobudo, naj inštitut čim prej skuša pojasniti dejavnike, ki vplivajo na trende, in predlaga aktivnosti, ki bi lahko preprečile nadaljevanje negativnih trendov. Omenili ste sredstva evropskih socialnih skladov, iz katerih bi aktivnosti lahko financirali.

Res je, zdaj je treba izvesti obsežne aktivnosti, da se negativni trend v dosežkih slovenskih učencev ne bo nadaljeval. Vendar so dejstva naslednja: dne 17. decembra 2010 - torej dva dni po vašem obisku na Pedagoškem inštitutu - je center, ki na inštitutu izvaja mednarodne raziskave, poslal na Urad za razvoj šolstva pri vašem ministrstvu predlog praktičnih aktivnosti, ki bi jih s tem v zvezi izvedel inštitut. Pošto še hranimo. Žal do danes - do aprila 2011 - še nismo prejeli odgovora na ta predlog. Upali smo, da bodo aktivnosti potrjene (nemara dopolnjene ali spremenjene), dogovor in finančni načrt pa sprejeta čim prej. Zdaj smo izvedeli, da naj bi aktivnosti v zvezi z bralno pismenostjo izvajala druga ustanova, ne pa inštitut. To nas preseneča, saj o učnih primanjkljajih, ki jih zaznavajo PISA in druge raziskave, daleč največ vemo njihovi izvajalci na Pedagoškem inštitutu. Povezati je treba podatke vseh naših raziskav. Edini "odgovor", ki smo ga z ministrstva prejeli na naš takojšnji predlog aktivnosti, je vaša ocena, da se ne odzivamo, ocena, ki je neutemeljena in nepravična. Čeprav vaše ministrstvo ne odgovarja na predloge našega "neodzivnega" inštituta, smo v delovni načrt vseeno uvrstili usposabljanje učiteljev za to, da bodo pospeševali razvoj bralne pismenosti pri učencih.

Poleg tega smo na številnih mestih v zadnjih mesecih in letih - v člankih, na strokovnih srečanjih itd. - pojasnjevali, kateri so dejavniki, ki so povezani z bralno in drugo pismenostjo učencev. Gre za povezave s pričakovanji, ki jih dijaki prepoznavajo v svojem ožjem okolju, z družbenim izvorom dijakov, s količino prostovoljnega branja, s premalo poglobljeno obravnavo učne snovi pri pouku mnogih predmetov, ne le slovenščine, itd. S pojasnjevanjem in svetovanjem učiteljem ter ravnateljem bomo nadaljevali. V juniju bomo organizirali novo srečanje slovenskih strokovnjakov, ponovno obveščali javnost, stroko in politiko o tem, kaj je treba ukreniti.

V zadnjih dvajsetih letih je Pedagoški inštitut javnosti sporočal ugodne in manj ugodne rezultate, ki so jih slovenski učenci dosegali v mednarodnih raziskavah znanja. Še nikoli se ni zgodilo, da bi se MŠŠ ne odzvalo na naše predloge z zvezi z dejavnostmi, ki naj izboljšajo dosežke slovenskih učencev. Tokrat se je to zgodilo prvič. Upamo, da se ne bo zgodilo prvič, da bo inštitut kot "prinašalec slabe vesti" kaznovan. V mislih imamo odločitev, da inštitut ne bo prejemnik novih sredstev ESS, ki edina omogočajo, da za Slovenijo izvajamo mednarodne raziskave dosežkov učencev.

Opozoriti želimo še na nekaj. V omenjenem pogovoru je novinarka v zvezi z raziskavo PISA uporabila izraz "marsovske naloge", vi pa ste dodali, da so "nekatere naloge zelo čudne" in da ni čudno, da jih naši učenci niso znali rešiti. Dejstva so naslednja: na Pedagoškem inštitutu ste si natančneje ogledali eno od nalog. Nalogo ste v naglici rešili narobe in dejali, da je naloga "marsovska". Potem ste napačno rešitev te naloge celo navedli v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dne 18. decembra 2010, zopet z omembo "marsovske naloge". Žal se je to mnenje o nalogi očitno "prijelo" v medijih in razširilo na samo raziskavo. Naloga v resnici ni "čudna", dobro je sestavljena, njeno delovanje pri učencih pa je bilo tudi predhodno testirano. Če želite, si jo skupaj ogledamo in vam vse to dokažemo. Kolikor se je izraz "marsovska naloga" prijel tudi v javnosti, lahko to negativno vpliva na resnost, s katero javnost sprejema podatke o negativnih trendih v Sloveniji. Zagotavljamo vam, da raziskava PISA ne zastavlja "marsovskih nalog" in da ni nobena naloga v njej takšna, da bi je slovenski dijaki ne mogli rešiti. Ta raziskava ima izjemen ugled, o njenih rezultatih razpravljajo šolski ministri najbolj razvitih držav. Zdaj izvajamo nov krog te raziskave. Na osnovi prvih podatkov o odzivu šol se bojimo, da je vaš spodrsljaj nanj že negativno vplival (doslej je bil zelo dober); nekatere šole so že odklonile sodelovanje. Če se to res dogaja, se utegnejo zaradi ponovljenega zbiranja podatkov povečati stroški raziskave.

Prepričani smo, da se boste vi in vaše ministrstvo odzvali na negativne trende pri znanju učencev z enako odgovornostjo kot ministri v drugih državah, kjer so te trende zaznali. Negativne trende lahko zaustavimo le, če v Sloveniji povežemo ves strokovni potencial na tem področju. K temu lahko prispevamo tudi z bolj utemeljenimi sodbami, ki jih izrekamo javno.

Znanstveni svet Pedagoškega inštituta, Ljubljana

P.S.: Pogovor z novinarko TV SLO 3 si je mogoče ogledati na http://tvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo3/#ava2.101120811