Brezigarjeva je poudarila, da sta se s predsednikom DZ odkrito pogovorila o problemih na področju kadrov in na področju spremembe zakonodaje. Gantarja je ob tem seznanila s pripombami vrhovnega državnega tožilstva in celotne tožilske organizacije.

O letnem poročilu dela državnih tožilcev za leto 2010 je Brezigarjeva povedala, da so državni tožilci delo opravili dobro ter da ni bilo zaostankov. Pri tem je poudarila, da se je povečal obseg dela na vseh tožilstvih, predvsem v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V zadnjih dveh letih je, kot pravi, število takšnih zadev naraslo za 348 odstotkov.

Na splošno pa je po njenih besedah obseg dela porasel za 16 odstotkov na vseh tožilstvih, pri čemer pa število tožilcev ostaja isto, kljub predlogom za nove razpise.

Premalo tožilcev

Brezigarjeva je o oceni trenutnega stanja tožilstva povedala, da je "tožilstvo v toliko dobri kondiciji kot je lahko". Vsi tožilci se trudijo, da bi delo dobro opravljali. Glede kritik na njihovo delo pa je poudarila, da ima državno tožilstvo vso potrebno organiziranost za boj z zahtevnim kriminalom. Problem pa je po njenem prepričanju v premajhnem številu tožilcev.

Generalna državna tožilka, ki se ji mandat izteka, je o novem zakonu o tožilstvu dejala, da njena kritika in kritika državnega tožilstva leti predvsem na to, da niso upoštevali nobenega strokovnega stališča. S tem novim zakonom se po njenem prepričanju birokratizira delo, njegove določbe pa so nejasne, zato je zakon slab. Poleg tega pa "spreminja pristojnosti specializiranega oddelka in skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala brez potrebe", pravi. To so stvari, ki po njenem prepričanju škodujejo.

Kot je še dejala, nov zakon jemlje pristojnosti generalnemu državnemu tožilcu in vodjem tožilstev, ob tem pa se pristojnosti izvršilne veje oblasti povečujejo. Zato se Brezigarjeva sprašuje, zakaj spreminjati zakonodajo, ko gredo stvari na bolje. "Ta zakon ni dober zakon", je še poudarila.

Brezigarjevi zaželel vse dobo na nadaljnji poti

Predsednik DZ Pavel Gantar pa je dejal, da je povečanje vloženih obtožnic pri gospodarskem kriminalu znamenje, da bo prišlo do razpleta pri nekaterih nepravilnih početjih v slovenskem gospodarstvu.

Kot je dodal, sta bila pogovor in izmenjava mnenj konstruktivna. Ob tem se je Brezigarjevi zahvalil za opravljeno delo ter ji zaželel vse dobro na nadaljnji poti.

Brezigarjevi se namreč mandat izteče 4. maja letos, DZ pa bo o kandidatu za njenega naslednika Zvonku Fišerju razpravljal po prvomajskih praznikih.

Odziv: Česa Brezigarjevi v svojem mandatu ni uspelo narediti?

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na izjave generalne državne tožilke zapisalo, da Brezigarjeva v celotnem svojem mandatu ni uspela kadrovsko okrepiti skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Vlada pa si s predlogom novega zakona o državnem tožilstvu prizadeva za to, da bi zadeve gospodarskega kriminala vendarle doživele sodni epilog. Na podlagi tega zakona bo zato bistveno povečano število tožilcev v okviru novega specializiranega tožilstva za pregon zahtevnih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala. Namesto sedanjih šestih tožilcev v tem specializiranem tožilstvu bo tako, kot so zapisali, odslej delovalo vsaj 21 državnih tožilcev.

Poleg okrepitve državnega tožilstva pa je vlada predlagala tudi okrepitev specializiranih oddelkov sodišč za sojenje v zadevah gospodarskega kriminala. Ministrstvo za pravosodje je tako v medresorsko usklajevanje poslalo spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika, ki v pomembnem delu zaostrujejo kaznovalno politiko glede kaznivih dejanj zoper gospodarska, korupcijska in druga javnofinančna kazniva dejanja.

Ministrstvo zato pričakuje, da bo celotni paket "protitajkunske" zakonodaje dobil široko politično podporo v državnem zboru.

Kot je še zapisalo ministrstvo, Društvo državnih tožilcev Slovenije, ki združuje veliko večino državnih tožilcev, v vseh bistvenih rešitvah podpira novi zakon o državnem tožilstvu.