Včeraj so minili natanko štirje meseci, odkar Cimos na 17 tekmah doma in v Evropi ni izgubil. Kaj je razlog za takšno neverjetno serijo?

Niti sami ne vemo, a se s tem podatkom niti ne obremenjujemo. V prvem delu sezone smo se še lovili, v drugem pa igramo super. Obramba deluje na vrhunski ravni, svoje vedno prispevata vratarja Stanić in Vran, rezerve pa imamo še v napadu. Naš velik dosežek je dejstvo, da zmagujemo tudi na tekmah, ki se zdijo zaradi velikega zaostanka že izgubljene, kar se prej ni dogajalo.

Ravno nasprotno je z Gorenjem, ki je po fantastičnem prvem delu padlo v krizo.

Res je, a se v zadnjem času spet dviguje. To je potrdil tudi medsebojni dvoboj v finalu pokalnega tekmovanja v Celju, v katerem so se nam po visokem zaostanku povsem približali. Velenjčani so fantastično odigrali prvi del sezone, nato pa padli. Že v prvem krogu končnice za prvaka so izgubili v Škofji Loki, nato so klonili še proti Celju Pivovarni Laško, kljub temu pa sem prepričan, da je glavnina krize že za njimi.

Katere so prednosti in slabosti Cimosa v primerjavi z Gorenjem?

Velik koprski adut je obramba, ki je na visoki ravni. Imamo tudi dolgo rezervno klop in kakovostno ustrezne menjave, tako da razpolagamo z dvema enakovrednima sedmerkama. Prav s takšno igralsko širino in številnimi menjavami "ubijamo" nasprotnike. Po neverjetni seriji uspehov je tudi naša samozavest na visoki ravni, nasprotniki pa se nas tudi zaradi tega verjetno nekoliko bojijo. Morebiti je naš minus to, da nimamo hitrega prehoda v (pol)protinapade, s katerimi bi dosegali lahke zadetke. Imamo takšen tip igralcev, da to ni možno v največji meri. Zaradi tega sicer igramo počasneje, a po drugi strani tudi bolj "na ziher".

Breme favorita na današnji tekmi je na Cimosovih ramenih, kajti Gorenje ima tudi v primeru poraza v Bonifiki priložnost za popravni izpit v zadnjem krogu končnice za prvaka, ko vas pričakuje v Rdeči dvorani.

Drži, da nam pripada vloga favorita in da je v igri velik vložek, a zaradi tega igralci ne čutimo dodatnega pritiska. V zadnjih mesecih smo na igrišču in izven njega sproščeni, vzdušje je enkratno, naša igra je konstantno dobra, pogoji za delo pa so super. Ne obstajajo negativni dejavniki, ki bi nas vrgli iz tira. Nihče od nas ne zahteva zmag, se pa igralci sami zavedamo, da tekmo moramo dobiti. Tudi poraz v Kopru ne bi bil tragedija in usoden v boju za prvaka, a bi nam seveda otežil pot do želenega cilja. Verjetno bo o naslovu prvaka odločala prav zadnja tekma v Velenju. Pred dvema letoma smo naslov izgubili v zadnjem krogu prav v neposrednem dvoboju z Gorenjem v domači Bonifiki, zato upam, da bo tokrat obratno.

Že tri dni po tekmi z Velenjčani vas čaka prva polfinalna tekma evropskega pokala challenge, ko gostite romunski klub Stiinta Bacau.

Že pred domačimi gledalci si želimo priigrati čim višjo prednost, ki bi nam zagotavljala mirnejše potovanje na povratno tekmo. Romunski klub je odlično organiziran, kar potrjuje tudi podatek, da bo s čarterjem v Slovenijo dopotovalo tudi okoli 130 njegovih navijačev. Če se je uvrstil v polfinale, ne more biti slab, a naš cilj je jasen - najprej napredovanje v finale, nato tudi zmaga v njem. V drugem polfinalu se bosta pomerila srbski Partizan in portugalska Benfica, a se ne ubadamo s tem, kdo bo finalist. Uraden Cimosov cilj je bila uvrstitev v polfinale, a glede na to, da imamo najkakovostnejšo igralsko zasedbo, bi morali osvojiti pokal challenge.