To bi se zgodilo, če SCT po več kot mesecu dni le najde denar za izplačilo plač in zagon proizvodnje. Kot je znano, delavci niso dobili plač niti za januar, zaradi česar gradbišča že tedne stojijo. "Osem milijonov evrov vseeno ne bo dovolj," je opozorila Šantlova. Kot je dodala, je drugi pogoj za umik ugovora strateški partner, ki bi zagotovil ustrezna finančna sredstva.

Iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju SCT je razvidno, da je družba marca ustvarila zgolj 3,7 milijona evrov prihodkov in več kot pet milijonov evrov izgube. Poslovodstvo z Zidarjem na čelu obenem opozarja, da so slovensko ministrstvo za notranje zadeve, direkcija za ceste v BiH in Papirnica Vevče prejšnji mesec unovčili garancije v višini okrog 8,9 milijona evrov.

Hkrati so investitorji samo v marcu prekinili pogodbe za izvedbo več projektov, med drugim za Letališče Cerklje, Titovo cesto v Ljubljani, elektro-strojno opremo na Trojanah in objekt nove urgence oziroma diagnostičnega, terapevtskega in servisnega objekta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

In zakaj je Šantlova čakala do zadnjega, čeprav je SCT že februarja začel izgubljati večje projekte (do zdaj 13), investitorji pa unovčevati za več kot deset milijonov evrov bančnih garancij? "Poslovodstvo SCT zagotavlja, da je mogoče te posle pridobiti nazaj. Gradbena podjetja, ki so ostala na slovenskem trgu, namreč nimajo dovolj človeških, strojnih in finančnih kapacitet, da bi to izvedla v rokih," je pojasnila Šantlova. Spomnimo, da ji vodstvo SCT že od začetka marca obljublja tudi, da bo našlo denar za plače, vendar je rešilno posojilo pred dnevi padlo v vodo.

Ali so bila še pred začetkom prisilne poravnave SCT storjena dejanja, ki bi lahko oškodovala upnike, in bi jih izpodbijala, Šantlova ne zna povedati, saj je nadzorovala le sprotna dejanja. "Vsak stečajni upravitelj pa bi naročil revizijo," je dodala Šantlova, ki bo skoraj gotovo vodila tudi stečaj SCT, če bi do njega prišlo. Ob tem ne gre spregledati, da je SCT od septembra lani pa do januarja letos, ko je bila uvedena prisilna poravnava, prodal za 18 milijonov evrov premoženja in na drugi strani poplačal določene upnike.

Izguba bankrotirane družbe se medtem z vsakim mesecem le še povečuje. Če je januarja in februarja znašala 1,25 oziroma slaba dva milijona evrov, pa je marca, kot rečeno, presegla pet milijonov evrov. Za nameček je SCT uspelo v prvih treh mesecih ustvariti le 8,5 milijona evrov prihodkov. Za primerjavo, vodstvo SCT je predvidevalo, da bi se letos izguba gibala pod štirimi milijoni evrov, prihodkov pa da bi bilo za več kot 217 milijonov evrov.

Prav zato je pričakovati, da bodo v SCT, če še verjamejo v sanacijo prek prisilne poravnave, spremenili načrt finančnega prestrukturiranja, vendar morajo upnikom ponuditi boljše poplačilo. Kot je znano, SCT navadnim upnikom ponuja 40-odstotno poplačilo terjatev.

tomaz.modic@dnevnik.si