Pri tem je spomnil na dejstvo, da je Slovenija v širšem evropskem prostoru glede verskega ali religioznega pouka v šoli velika izjema, kar osnutek priznava in to opredeljuje kot našo specifičnost. To pa po prepričanju Stresa ostaja brez pojasnila in utemeljitve.
Ljubljanski nadškof tudi poudarja, da med najbolj temeljne naloge vsakega šolskega sistema sodi naloga, da vzgaja za strpnost in kulturo dialoga v družbi. Ti dve pa predpostavljata znanje in poznavanje. Pri tem je spomnil, da so večkrat poudarili razliko med veroukom kot vzgojo za verovanje in versko življenje, ki naj ostane v pristojnosti Cerkve, in verskim oziroma religioznim poukom kot versko-duhovnim izobraževanjem. Tak pouk bi, kot je pripomnil Stres, prispeval k medsebojnemu spoštovanju, sožitju in sodelovanju.
Vodja Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci Ivan Štuhec je poudaril, da gre pri osnutku Bele knjige za pomemben napredek, predvsem "v duhu odgovornosti in ne samo pravic". Pri tem pa je izrazil obžalovanje, da sta pri novem osnutku izpadla dva poudarka iz prve Bele knjige, in sicer, da je izobrazba usmerjena k polnemu razvoju človekove osebnosti, ter tudi načelo pravice staršev do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke, ki ni več posebej izpostavljeno.
Štuhec pohvalil odločitev piscev
Štuhec pa je v nadaljevanju pohvalil odločitev piscev, da država mora zagotoviti brezplačno izobraževanje do univerzitetnega šolanja ter poudarek, da mora vzgoja privzgojiti tudi zavest o dolžnostih do drugih. Hvalevreden pa je po njegovem tudi poudarek na učiteljevi avtonomiji. Kot pravi Štuhec pa je problematično to, da pojem avtonomije ne more mimo opredelitve, da je avtonomija javne šole povezana z ločitvijo države in verskih skupnosti.
Glede načela pravičnosti v osnutku Bele knjige pa je Štuhec poudaril, da je tesno vezano na pravno državo in na enakost možnosti. To načelo naj bi vsem zagotavljalo tudi enak obseg brezplačnega izobraževanja. Po njegovih besedah pa se tukaj kaže namera, da želi Bela knjiga na področju vzgoje in izobraževanja s finančnega vidika vzpostaviti bolj enakopraven položaj za vse državljane. Ni pa jasno, meni Štuhec, ali to pomeni, da bo država zahtevani kurikulum v zasebnih šolah tudi v celoti finančno pokrila.
V poglavju o zasebnih šolah in vrtcih pa je po besedah Štuhca predstavljena analiza obstoječega stanja. Pri tem daje osnutek vtis, kot da gre za utemeljitev spremembe zakonodaje. Tak način pa, kot pravi, ne sodi v Belo knjigo, v kateri bi pričakovali ugotovitev dejstev na tem področju, ponovitev ustreznih načel in njihovo dopolnitev. Pozdravljajo pa to, da osnutek podpira vključitev poklicnega šolstva v področje zasebnega šolstva in spremembo zakonodaje, ki za ustanovitev zasebne šole ne zahteva več dveh oddelkov.
Šinkovec v osnutku Bele knjige pogreša versko razsežnost
Urednik revije Vzgoja Silvo Šinkovec pa je pojasnil, da v osnutku Bele knjige pogreša predvsem versko razsežnost, poudarek na razvoju samospoštovanja ter filozofijo medgeneracijskega sožitja. Poleg tega pa pojem vzgojni načrt skoraj ni omenjen, kar po njegovem pomeni, da Bela knjiga ni usklajena z zakonodajo. Vzgojni načrt, kot pravi, zahteva svoje poglavje in jasnejšo opredelitev.
Oddelek za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete je v zvezi z razpravo o predlogu Bele knjige zapisal, da se v samo mesecu dni na obsežno besedilo ni mogoče odzvati strokovno in temeljito. Javna razprava o osnutku Bele knjige pa je po njihovem smiselna zgolj ob predpostavki, da bo imela Nacionalna strokovna skupina možnost posredovane pripombe obravnavati in jih tudi vključiti.
Ob tem pa so poudarili, da je ministrstvo za šolstvo v javno obravnavo posredovalo obsežne spremembe zakona o osnovni šoli, ki jih ni mogoče utemeljiti niti s sedaj dostopnim osnutkom predlaganih rešitev Bele knjige. Zato člani oddelka za pedagogiko in andragogiko ministra za šolstvo pozivajo, da javno razpravo podaljša vsaj za mesec dni in da iz obravnave na vseh ravneh umakne predlagana besedila vseh šolskih zakonov, dokler ne bo sprejeta dokončna različica Bele knjige.
